Tehniški muzej Slovenije se nahaja v nekdanjih samostanskih in kasneje grajskih prostorih gradu Bistra. Bistra je v okolici Ljubljane, na poti med Vrhniko in Borovnico. Muzej zajema 6000 kvadratnih metrov površine. V muzeju imajo stalne zbirke s področij, ki so vodni pogoni, gozdarstvo, lesarstvo, lov, ribolov, elektrika, tekstil, promet, kmetijstvo in tiskarstvo. Bistra je bila ena izmed štirih kartuzij na Slovenskem. Poleg nje so bile še Žička kartuzija, Kartuzija Pleterje in Kartuzija Jurklošter. Bistra je višek na gospodarskem in kulturnem področju dosegla v 14. stoletju. Leži v čudovitem okolju z ribnikom, gozdno učno potjo in parkom. V grajskem parku je bila nekoč samostanska enoladijska cerkev iz 13. stoletja, ki je bila porušena leta 1808. Grajski park je lepo urejen in prepleten s sprehajalnimi potkami. V tem delu je tudi kavarna in paviljon za romantične poroke.

Grad Bogenšperk je mogočna renesančna stavba, ki se nahaja ob osrednji cestni povezavi Zasavja in Dolenjske. Je kulturni spomenik državnega pomena in prostor mnogih kulturnih dogodkov. Zaznamuje ga tudi najdaljša poročna tradicija v tovrstnih objektih v Sloveniji. Grad je dvonadstropna zgradba s štirimi trakti, ki povezujejo notranje dvorišče in stolpe. Zaradi zanimive okolice in svoje lege v središču Slovenije je grad Bogenšperk priljubljena izletniška točka. Obiskovalci se ob obisku gradu Bogenšperk lahko sprehodijo v spremstvu vodnika po muzeju, ki predstavlja pestro življenje in delo polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, se sprostijo v grajskem parku, se razgibajo na sodobni trim stezi ali pa se osvežijo v grajski krčmi. Muzej na gradu Bogenšperk si je možno ogledati samo v spremstvu vodnika. Muzej obsega naslednje zanimivosti: multimedijska soba, Valvasorjeva soba, bakrotiskarna, vraževerje, zbirka noš, geodetska zbirka, lovska zbirka, Valvasor Korespondenca, prizorišče človeške smrti in drugo. Grajski park je prizorišče mnogih romantičnih porok, ki lahko potekajo tudi v čudovitem območju lipovega drevoreda. Pari lahko izbirajo med številnimi možnostmi, kot so cerkvena poroka v grajski kapelici, vožnja s kočijo po lipovem drevoredu, poročna slovesnost v grajski knjižnici, ki je nekdaj služila Janezu Vajkardu Valvasorju, pogled na mladoporočenca na grajskem balkonu, poročne fotografije z grajskih arkad, sprejem pri grajski gospodi in blagoslov grajskega gospodarja, možnosti poročnega slavja v stilno urejenih prostorih gradu ali v viteški dvorani in drugo. V neposredni bližini grajskega parka je trim steza Bogenšperk, ki ima 12 postaj in je dolga 2.3 kilometra.

Grad Jablje, tudi Jable, nekdaj poznan kot Habach leži jugozahodno od Loke pri Mengšu ob stranski cesti, ki vodi proti Trzinu. Za kulturni spomenik državnega pomena je bil razglašen leta 1999. V njem imata svoj sedež ustanovi Center za evropsko prihodnost in Ministrstvo za zunanje zadeve. Grad Jablje se nahaja na robu skalnatega pobočja. V pisnih virih se prvič omenja leta 1268, pozidan pa je bil leta 1530. Ima značilno srednjeveško zasnovo, današnja arhitektura pa ohranja renesančni videz. Zadnje večje predelave je objekt doživel po potresu v letu 1895. V osi južne fasade je viden renesančni portal, nad katerim je bil nekdaj grb Lambergov. Sedanja podoba objekta je rezultat barokizacije in novejših prezidav, od katerih je bila zadnja obsežna prenova končana leta 2004. Največjo zanimivost gradu predstavlja slavnostna jedilnica, ki se nahaja v nadstropju jugovzhodnega stolpa. Leta 1745 jo je baročno poslikal slikar Franc Jelovšek. Med freskami izstopa nenavadna upodobitev na kameli jahajočega Kitajca s tamburinom. Neposredno pod gradom Jablje je slikovita vodna jama, iz katere priteka eden izmed pritokov potoka Šumberk, ki se potem izliva v reko Pšata. Na tem predelu je tudi manjši grajski park z večjim kamnitim in manjšim lesenim mostom ter majhnim jezercem. Grad Jablje je izhodišče pešpoti do vasi Rašica in na Vrh Staneta Kosca (641 m), priljubljene izletniške točke s planinskim domom in razglednim stolpom. Grad Jablje se nahaja v neposredni bližini Ljubljane, v naravnem in sproščenem okolju, odmaknjen od mestnega vrveža. Ponuja pester izbor organizacije različnih dogodkov, kot so poroke, koncerti, viteške igre, seminarji, kongresi, srečanja, izobraževanja, do protokolarnih dogodkov in slavnostnih sprejemov.

Grad Tuštanj se nahaja pri naselju Moravče v Moravški dolini. Od Ljubljane je oddaljen okoli pol ure vožnje. Spada med najbolj ohranjene grajske zgradbe v Moravški dolini. Obdaja ga lepo urejen grajski park, ki je idealno prizorišče za poroke. Grad Tuštanj je eden izmed redkih gradov, ki v svoji notranjosti hranijo originalno zbirko pohištva, lončenih peči, listin, porcelana in ostalega inventarja. Prvotni dvorec je bil zgrajen leta 1490, sedanjo zgradbo pa je med leti 1667 - 1671 pozidal kranjski deželnoknežji konjušnik Lichtenberg. V njihovi lastnini je ostal vse do leta 1800, ko ga je Franc Ksaverij grof Lichtenberg skupaj s pripadajočim posestvom prodal Ignacu Schariji. Preko porok in dedovanja je grad Tuštanj leta 1854 prešel v posest grajskega vrtnarja Luke Pirnata, ki se je poročil z grofico Maksimiljano Scharija. V slovenski lasti Pirnatov je grad ostal neprekinjeno vse do današnjih dni, saj zgradba ni bila nikoli nacionalizirana. Današnji lastnik Peter Pirnat je leta 1993 obnovil dvoriščne arkade, ki so bile nekdaj lesene, leta 1995 pa je obnovil najbolj ogrožene obodne stene. V letu 1996 je med obnovo sob naletel še na originalni renesančni strop. V gradu Tuštanj je od leta 2003 urejena poročna dvorana v klasicističnem stilu, v kateri se opravljajo civilne poroke. Grad Tuštanj obdaja lepo urejen park, ki ga omejuje nižje obzidje. Pot do grajskega parka odpira južna stena gradu, ki je bil nekdaj večji. V parku stoji vodnjak in paviljon, ki je namenjen romantičnim porokam.

Kamnik je eno izmed najstarejših mest v Sloveniji. Ima zanimivo in lepo ohranjeno staro mestno jedro. Park Evropa se nahaja poleg starega mestnega jedra, v bližini Šutne in Glavnega trga. Na drugem delu parka je zapuščena železniška postaja. Načrte je izdelal Vinko Glaz, učenec znanega slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika. Park Evropa je prepleten s sprehajalnimi potkami, postavljene so klopi za počitek in uživanje ter v toplejših mesecih posajene čudovite rože. Lahko vidimo spomenik Revoluciji in padlim. Leta 2004 so v parku Evropa posadili drevesa prijateljstva – ambrovec v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. Park Evropa je simbol povezovanja mesta Kamnik z drugimi pobratenimi mesti v Evropi. Iz parka vodi steza do cerkve svetega Jožefa na Žalah, ki se ponosno dviguje nad njim.

Ljubljana je slikovito glavno mesto Slovenije. Poznana je kot prijetno majhno mesto, ki privablja številne tuje in domače obiskovalce. Je upravno, politično, kulturno, gospodarsko, izobraževalno in znanstveno središče Slovenije. Ljubljana je znana po pestri zgodovinski preteklosti, ki je vidna na vsakem koraku. Na večjem območju sedanje Ljubljane so že pred več tisoč let pred Kristusom prebivali ljudje. Na Ljubljanskem barju so odkrili ostanke kolišč, ki so nastala na zamočvirjenem svetu ob robu jezera. Od leta 2011 so kolišča del Unescove svetovne kulturne zgodovine. Mesto ima zanimivo staro mestno jedro, skozi katerega se vijuga reka Ljubljanica, ki mu daje še dodatno privlačnost. Največje kulturno-zgodovinske znamenitosti so Ljubljanski grad, simbol prestolnice, reka Ljubljanica in Tromostovje, Prešernov trg, Plečnikova tržnica, mestna hiša, Narodni muzej, Narodna galerija ter Cankarjev dom, kongresni in kulturni center. Miklošičev park in Miklošičevo cesto je zasnoval Maks Fabiani. Imenujeta se po profesorju slavistike na univerzi na Dunaju, Franu Miklošiču. Njegovo marmorno doprsje je nadomestilo kip Franca Jožefa. Miklošičev park obdajajo večinoma secesijske zgradbe. Med njimi je najbolj veličastna sodna palača, ki se nahaja na severni strani. Dograjena je bila leta 1902 in po drugi svetovni vojni zvišana za eno nadstropje. Poleg sodne palače stojijo okoli parka še Deghengijeva hiša, Čudnova hiša in Pogačnikova hiša. Miklošičev park je priljubljeno sprehajališče, ki privablja mnoge obiskovalce. Je zelena oaza, kjer se mimoidoči lahko sprostijo in spočijejo na klopcah med ogledi stare Ljubljane.

Skozi mesto Ljubljana se vijuga kraška reka, zasanjana in skrivnostna reka Ljubljanica. Bogate arheološke najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij jo uvrščajo med pomembne kulturne spomenike ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. V davni preteklosti je imela reka mogoče obredni pomen, vsekakor pa je bila dolga stoletja nepogrešljiva prometna pot. Njeno naravno okljukasto pot so najprej spremenili Rimljani, ki so potrebovali hitrejšo prometno povezavo, kasneje pa je dobila novo podobo predvsem z izgradnjo Gruberjevega kanala med Golovcem in Grajskim hribom v 18. stoletju, z ureditvijo struge skozi mesto v 20. stoletju ter s preureditvijo mostov in nabrežij v 21. stoletju. Špica je območje, kjer se razdvajata reka Ljubljanica in Gruberjev prekop. Je prenovljeno nabrežje Ljubljanice, katerega ime izhaja iz špičastega kopnega dela. Špica je bila včasih ljubljansko kopališče in tudi sedaj je zaradi lesenih in zelenih površin videti kot plaža, kjer številni Ljubljančani in obiskovalci Ljubljane v jasnih dneh lovijo sončne žarke. V letu 2009 so odprli tudi nov most, ki mesto povezuje s predmestjem, Botaničnim vrtom in zelenim zaledjem. 38 – metrov dolga Hladnikova brv na Špici je zamišljena kot ultralahka struktura, ki je namenjena samo pešcem in kolesarjem. Brv je dobila ime po ustanovitelju Botaničnega vrta Francu Hladniku (1773-1844). Tudi Gradaščica, ki razmejuje starodavni predmestji Krakovo in Trnovo, ima mostove. Prvi je Jekarski most, nato sledita Plečnikova Petelinja brv in čudoviti Trnovski most s kipom Janeza Krstnika, ki je zasajen z brezami.

Logatec ima bogato kulturno in naravno dediščina. Območje je bilo skozi celotno zgodovino priznano kot ena izmed najbolj pomembnih strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo. Tudi občinski grb v svoji sredini ponuja univerzalni simbol prometa, in sicer kolo, ki hkrati prikazuje stičišče, križišče cest, ki je značilno za mesto. Med pomembno zgodovinsko dediščino spada graščina Logatec, ki se nahaja ob glavni cesti v starem jedru Gorenjega Logatca. Leta 2007 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ob renesančni graščini se razprostira Grajski park Vitez, ki zajema Grajsko kavarno in Grajski park. Na tem območju je med domačini priljubljena tudi športna aktivnost. V Grajski kavarni nudijo gostom naravne sokove, različne kave, prigrizke, sladoled v vročih dneh in topel čaj v mrzlih zimskih mesecih. Grajska terasa je odprta tako v poletnem kot tudi v zimskem času. Najmlajšim je na razpolago manjša otroška igralnica, kjer imajo svoj kotiček miru. Grajski park obsega otroško igrišče, asfaltirano igrišče, travnato igrišče, odbojko na mivki, balinišče, grajski paviljon, grajski potoček, kamp in parkirišče. V okviru športanja je v zimskem času tik ob grajskem parkirišču na voljo urejena proga za tek na smučeh. Po njej se dostopa do krožne proge okoli hriba Sekirice. V poletnem času pa je priljubljeno igranje odbojke na mivki. Na voljo sta dve igrišči s peščeno podlago. V večernih urah nudijo tudi razsvetljavo igrišč.

Mengeš je manjše mesto, ki se nahaja na zahodnem območju Kamniškobistriške ravnine, zahodno od Domžal. Nad krajem je na slikovitem razglednem griču Gobavica Mengeška koča, ki jo obišče veliko domačinov in okoličanov. Ob robu Mengeša je moderna rekreacijska dvorana z več teniškimi igrišči. Mengeš se v pisnih virih prvič omenja leta 1154. Kraj je nastal blizu stare rimske ceste Emona – Celeita, skoraj zagotovo pa je bilo poseljeno že v prazgodovini, kar je razvidno iz mnogih izkopanin. Naselje je postalo trg leta 1867. Največje kulturne znamenitosti so župnijska cerkev sv. Mihaela, mežnarija, Jelovškova rojstna hiša, spomenik baročnemu slikarju Francu Jelovšku, spomenik Janezu Trdini, rojstna hiša Janeza Trdine, grad Mengeš, grajska oranžerija, kjer sta danes okrepčevalnica in galerija z imenom Oranžerija, razvaline kapelice sv. Lovrenca, Evharistični križ na Gobavici, Spodnji grad, Ravbarjev ali Zgornji grad, Kulturni dom Mengeš, Gasilsko godbeni dom in ostalo. Spodnji ali tudi Staretov grad je bil pozidan v začetku 17. stoletja, ko je nekdanji stari mengeški grad postal neprimeren za bivanje. Danes so v graščini dotrajana stanovanja, čez cesto pa se v nekdanjem grajskem parku nahaja okrepčevalnica z imenom Oranžerija. Grajski park je lepo urejen in se razprostira se na 3500 m2. V parku so fontane, kipci, otroško igrišče in čudovito zelenje. V Oranžeriji nudijo pestro izbiro osvežilnih napitkov, poznani so po odlični vroči čokoladi, tiramisuju in pestri izbiri sladoledov. Poleg vsakodnevne gostinske ponudbe je prostor idealen za piknike, zabave, promocije podjetij, gala poroke, sprejeme in ostale družabne dogodke.

Mengeš je mestno naselje, ki se razprostira na zahodnem delu Kamniškobistriške ravnine, nedaleč od Domžal in glavnega mesta, Ljubljane. Značilne obrti so bile pečarstvo, sedlarstvo in slamnikarstvo. Kraj je poznan tudi po glasbilarstvu, predvsem po izdelovanju harmonik. Ob naselju so našli grobišča in predmete iz halštatskega in latenskega obdobja. V pisnih virih je kraj prvič omenjen leta 1154, prafara je bil pred 13. stoletjem, trške pravice pa je dobil leta 1867. Nekdanjo romansko župnijsko cerkev sv. Mihaela so preuredili v gotsko. Ohranjena sta samostojno stoječi gotski zvonik in prezidani prezbiterij. Zvonik je bil hkrati tudi obrambni stolp tabora. Leta 1740 je bila cerkev baročno predelana. Krstilnik je delo arhitekta Jožeta Plečnika. V mežnariji pri cerkvi se je rodil baročni slikar Fran Jelovšek (1700-1764). Na Trdinovem trgu delujeta Galerija mežnarija in Muzej Mengeš. V Mengšu sta graščini, Staretov grad in Ravbarjev grad iz 16. stoletja, ki sta bili preurejeni v 19. stoletju, sedaj pa se uporabljata v upravne namene. Nekdanja oranžerija Staretovega gradu je razstavni prostor. Staretov drevored je ozek drevored, ki se nahaja ob rekreacijskih igriščih (balinišče, košarkaška igrišča, tenis igrišča...). Ob njem so posajena drevesa, ki v poletni vročini nudijo prijetno senco. Drevored je lepo urejen, postavljene so tudi klopi za počitek in sproščanje v naravi. Drevored je dobil ime po Mihaelu Staretu, gradbeniku, gospodarstveniku, podjetniku in graščaku. Na cerkvenem pokopališču se nahaja kapela in grobnica rodbine Stare.

Moravče so zanimivo staro naselje, ki se razprostira v Moravški dolini. Dolina leži v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije in je od glavnega mesta, Ljubljane, oddaljena okoli 30 kilometrov. Kraj je edino večje strnjeno naselje na tem območju. Moravče so za številne ljudi že stoletja prostor srečevanja. Združuje jih sveti Martin, zavetnik farne cerkve, ki se poleg obrtnih delavnic, trgovin in gostilne veličastno dviguje iz starega moravškega jedra. Moravče ležijo na križišču starih prometnih poti, v dolini mokrotne Drtijščice. V začetku 19. stoletja so postale trg in si pridobile pravico do treh letnih sejmov. Še danes obkrožajo krožni trg trške zgradbe in kmečki domovi ter ga združujejo v zaokroženo celoto. Iz trga se dviguje baročna cerkev svetega Martina z mogočnim pročeljem in z dvema zvonikoma. Spominski park je urejen jugovzhodno in južno ob cerkvi sv. Martina, sredi trškega jedra. V lepo urejenem parku so postavljeni spomenik zamolčanim žrtvam, spomenik 210 padlim in žrtvam NOB v obliki kamnitega kvadra z bronastim kipom borca in doprsji borca Milana Janežiča (1922-1944) in narodnega heroja Jožeta Klanjška – Vasje (1917-1965), delo kiparja J. Renka. V spominskem parku stoji tudi lipa in ob njej je postavljen spomenik z napisom – simbol slovenske državnosti iz leta 1991. Na zahodni strani pred cerkvijo svetega Martina stoji spomenik barona Jurija Vege (1754-1802), svetovno znanega matematika, fizika, geodeta, meteorologa in topniškega častnika. Na kamnitem podstavku bronast doprsni kip so postavili leta 1906 z zbiranjem prispevkov iz cele Evrope.

Polhograjska graščina se nahaja v Polhovem Gradcu. Leži med Polhograjsko Goro in Kalvarijo ter je nekoliko odmaknjena od starega mestnega jedra. Pred graščino je čudovit grajski park z znamenito stoletno lipo in Neptunov vodnjak s kipom Neptuna in kipi golih nimf na vogalnih stebrih, ki izhaja iz leta 1696. Graščinski kompleks sestavlja še Angleški stolp z uro, grajska pristava, grajski hlevi, pralnica, sušilnica lanu in drugo. V grajskem parku je majhen vodnjak z vodometom, paviljon za poroke, ribnik in urejene so sprehajalne poti. Park ima baročno zasnovo. Okolica je odlično izhodišče za izlete.

Trbovlje so razpotegnjeno mesto, ki se nahajajo v ozki dolini Trboveljščice. So občinsko središče, ki imajo hkrati največ ustanov in funkcij središča regije. Staro mesto jedro se nahaja v zoženi dolini, na današnjem Trgu Franca Fakina. Intenzivno naseljevanje ob spodnjem toku Trboveljščice se je začelo šele z začetkom rudarjenja oziroma z njegovim razmahom po izgradnji južne železnice. Z napredovanjem rudarskih del so začeli izginjati nekdanji zaselki, kot so Limbarje, Dobrna, Lakonca in drugi. Med Obrtniško cesto in glavno prometnico se razteza mestni park. Na robu parka so športna igrišča, na predelu nekdanjega pokopališča pa se nadaljuje v zelenico, ki je prepredena s sprehajalnimi potmi. V mestnem parku so uredili amfiteatralno oblikovan prireditveni prostor, kjer v toplih poletnih mesecih potekajo mnoge prireditve na prostem. Središče parka krasi zanimiva sončna ura – kamnita plastika, ki je delo Bojana Frantarja.

Velike Lašče so gručasto naselje, ki leži sredi hribovite kraške pokrajine. V pisnih virih je bilo naselje prvič kot vas Lašče omenjeno leta 1145. Vas je bila večkrat močno prizadeta zaradi turških vpadov. Velike Lašče so bile pomembno in znano prevozniško postajališče, dokler ni bila leta 1893 zgrajena železniška proga iz Ljubljane v Kočevje. Velike Lašče so postale znane predvsem po znamenitih možeh Primožu Trubarju, Franu Levstiku, Josipu Stritarju in Jožetu Javorščku. Večje znamenitosti v naselju so župnijska cerkev Marijinega rojstva, Levstikov dom, spomenik Frana Levstika, pisatelja in literarnega kritika, Trubarjev park in drugo. Trubarjev park je Občina Velike Lašče postavila leta 2008 ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva. V parku si lahko ogledamo spomenik Primožu Trubarju (1508-1586) in spominska obeležja znanih Slovencev. Trubar je bil protestantski reformator, prevajalec ter začetnik in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Izdal je prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik.

Zagorje ob Savi je razpotegnjeno mesto, ki ima zelo bogato kulturno zgodovino. V mestnem parku dr. Janeza Drnovška se nahaja bronasti doprsni kip nekdanjega predsednika države in vlade Janeza Drnovška (1950 – 2008), ki je delo kiparja Mirsada Begića, pomnik 15. poldnevniku, ki teče skozi Zagorje ter skulptura Prelom tisočletja, ki je delo kiparja Matjaža Počivavška. Pri križišču na začetku parka se je z ureditvijo tržnice Pod uro razvilo družabno središče Zagorja ob Savi. Poleg same tržnice je več gostinskih in turističnih lokalov, pred njo pa ploščad z vodometom, ki ga krasi povečana fibula, ki je eden mestnih simbolov. Okras predstavlja povečano sponko iz halštatskega obdobja, ki so jo v mestu našli konec 19. stoletja. Pri poštni stavbi stoji še kip Ojdipove matere Jokaste, ki jo je izdelal kipar Stojan Batič. Družabno središče se od tukaj nadaljuje do območja krožišča, na drugi strani parka, kjer so med drugimi zgradbami tudi galerija Medija, Delavski dom, zdravstveni dom, občinska stavba in bowling center Planet 300. Zagorje ob Savi je poznano po zagorski noči, ki je sveženj prireditev ob občinskem prazniku, ki je 9. avgusta. Takrat se v mesecu dni zvrstijo kulturne prireditve, športna tekmovanja in družabni dogodki, ki svoj vrh dosežejo z zagorsko nočjo.