Komenda je manjše razpotegnjeno naselje, ki se razprostira blizu lokalne ceste Kranj – Mengeš. Spada v Občino Komenda in se v pisnih virih prvič omenja med leti 1147 in 1154. Ime je kraj dobil po komendatorju malteškega reda, ki se je tukaj naselil okoli leta 1296. V Komendi je tradicionalna obrt lončarstvo. Obiskovalcem je na ogled v Lončarjevem muzeju v Podborštu, z njim se pa še ukvarjajo v Lončarstvu Kremžar in Lončarstvu Štebe. Malteški viteški red je v Komendi in okolici pospeševal konjerejo. Danes se konjerejska tradicija ohranja s konjeniškim klubom in hipodromom. Konjske dirke imajo tradicijo še iz časa Valvasorja. Kraj je staro cerkveno središče, saj se prvotna župnijska cerkev svetega Petra omenja že leta 1147. Nova baročna cerkev je bila sezidana po letu 1727, po potresu leta 1895 pa je bila obnovljena in povečana. Dvorišče so dodatno opremili in uredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Največje kulturne znamenitosti so poleg župnijske cerkve še Šmidova graščina, Glavarjeva beneficijska hiša, Glavarjeva bolnica, spomenik 66. žrtvam druge svetovne vojne, Kulturno – posvetni dom, Glavarjev vodnjak in drugo. Kulturno – prosvetni dom se nahaja v središču Komende. Nad vhodnimi vrati je viden napis Dom, kot ga domačini tudi imenujejo. Dom je bil slovesno odprt in blagoslovljen 31. julija leta 1938. To je razvidno tudi iz plošče s tem datumom, ki so jo vzidali na čelno stran levo od glavnega vhoda. Na desni strani je vidna plošča, ki ima datum 8. XII. 1936, ki pomeni položitev temeljnega kamna. Dom je bil v tistem času znamenita in zelo imenitna zgradba. Pri zidavi so s prostovoljnimi prispevki in delom pomagali mnogi tedanji občani. Danes je v Domu poleg kulturno – prosvetnih in ostalih prireditev, zdravstvene ambulante, zobozdravstvene ambulante in nekaj stanovalcev tudi sedež uprave Občine Komende.

Moravče so edino večje naselje na območju občine Moravče. Občina je postala samostojna leta 1995, ko je večja občina Domžale razpadla na manjše dele, ampak je vseeno ostala še naprej Upravna enota. Nahaja se v osrednjem predelu Slovenije, v bližini urbanega središča države in geometričnega središča Slovenije. Moravče so poznane kot staro naselje, prvič omenjeno v pisnih virih leta 1232, ki je nastalo na križišču šestih krajevnih cest. V srednjem veku je skozi Moravško dolino vodila tovorna pot iz Ljubljane proti Štajerski. Ko je v 18. stoletju postala proti Štajerski pomembnejša pot skozi Črni graben, proti jugu pa pot po dolini Save, je Moravška dolina ostala v zatišju. To je bilo ugodno za obstoj kulturne in etnološke dediščine, kar pomeni veliko kulturnozgodovinsko bogastvo. Moravče so tako prispevale kar nekdaj znanih osebnosti v slovenskem prostoru, od katerih je najpomembnejši baron, svetovno znani matematik, Jurij Vega. Njegovo ime ima osnovna šola, poimenovana je glavna ulica in v parku stoji njegov doprsni kip. Znani Moravčani so še dramatik in pisatelj Fran Detela, akademski kipar Tine Kos, pesnik in dramatik Dane Zajc. Zasnova starega moravšega trškega jedra se je ohranila vse do danes. Središče jedra je cerkev sv. Martina, ki je bila sredi 18. stoletja prezidana v baročnem slogu. Cerkev obdajata park in krožna cesta. K njej so obrnjena pročelja mestne oziroma občinske hiše in strnjeno zidanih trških hiš. Kraj je postal trg leta 1804, ko so od Marije Terezije dobili dovoljenje za volitve trškega odbora in za prirejanje sejmov.

Višnja Gora je slikovito naselje, ki spada v občino Ivančna Gorica. Nahaja se ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom. Mestece se je razvilo na griču pod hribom, kjer je nekdaj stal grad Weichselberg (Stari grad), ki je že precej časa v razvalinah. Simbol mesta predstavlja polž, ki je priklenjen na verigo. V starem mestnem jedru se na Mestnem trgu nahaja cerkev sv. Ane, Mestna hiša iz leta 1892, nekdanja šola, spomenik NOB, vodnjak s kipom Valvasorja iz leta 1872, grb iz leta 1478 in drugo. Vodnjak na Mestnem trgu so postavili v zahvalo Valvasorju, ker je pisal o Višnji Gori. Na sredi trga lahko vidimo lipo, ki je bila posajena okoli leta 1885. V Višnji Gori je bival pesnik, pisatelj in duhovnik Janez Cigler (1792 – 1869), ki je napisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči ali Popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. V Višnji Gori je osnovno šolo obiskoval pisatelj Josip Jurčič, ki se je rodil v bližnji Muljavi. Napisal je znano literarno delo Kozlovska soba v Višnji Gori, ki je bila prevedena v šest evropskih jezikov. Pri cerkvi sv. Ane vsako leto konec julija organizirajo znameniti Anin sejem. Danes je v Mestni hiši sedež Krajevne skupnosti Višnje Gore, Društvo upokojencev, knjižnica, sejna soba v prvem nadstopju pa je namenjena tudi za različne razstave in druga društva. Pred mestom se nahaja rojstna hiša nabožnega pisatelja Janeza Čandka (1581 – 1624). Višnja Gora je bila nekdaj obdana z obrambnim obzidjem. Do danes se je delno ohranil Cvinger na zahodni strani Doline, dobro pa je ohranjeno obzidje na vzhodni strani.