Krška jama se nahaja nad izvirom reke Krke, severno od naselja Gradiček. Je vodoravna izvirna jama, iz katere le še ob visokih vodostajih bruha narasla podzemna voda. Za vhodom se v smeri proti severu odpira prostorna in enotna dvorana, z mestoma zasiganimi stenami.
Široka je do 30 metrov in dolga okoli 200 metrov, vanjo pa vodi v ostenju nad glavnim vhodom še manjši stranski vhod. Jamski strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Tla prekrivajo veliki balvani in grušč, ki so na vzhodnem predelu nagrmadeni vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero. V njegovi globini je vhod v podvodne rove, ki segajo do 20 metrov globoko. Sifon vodi po okoli 200 metrih v prostorno, 60 metrov dolgo zaključno dvorano. Skupna dolžina raziskanih rovov je 490 metrov. Jama je nekdaj nudila zavetje domačinom, o čemer pripoveduje tudi Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Prvi obisk Krške jame je zabeležil Janez Vajkard Valvasor v drugi polovici 17. stoletja.
Prvi jamski načrt je okoli leta 1887 izrisal češki stavbenik, arhitekt, inženir, balneolog in hidrolog Jan Vladimir Hrasky (1857 - 1939), ki je vodil melioracijo v zaledju izvira reke Krke. Glavni vhod so leta 1935 široko odprli, da bi s tem omogočili hitrejši odtok podzemne jame ter razrešili problem poplav na območju Radenskega polja. Pri tem so z razstreljevanjem razpoke nad sifonskim jezerom poskušali najti tudi nadaljevanje jame. To je uspelo šele leta 1995 - 1996 jamskim potapljačem, ki so preplavali labirint podvodnih rovov in prodrli do končne Vrhovčeve dvorane. Podzemski sistem reke Krke, ki sega vse do ponorov na Radenskem polju, naseljuje podzemska favna, ki je z mnogimi specializiranimi vodnimi vrstami med najbolj bogatimi na svetu.
Krško jamo je leta 1996 Turistično društvo Krka uredilo za turistične oglede. Vhod v jamo je zaprt, pot turističnega ogleda pa vodi do sifonskega jezera. Ogled za skupine je možen s turističnim vodičem po predhodnem naročilu. Krška jama je odprta od aprila do oktobra.