Muljava je vasica na Dolenjskem, ki predstavlja središčno naselje v Občini Ivančna Gorica. Razprostira se na prehodu Dolenjskega podolja v Suho krajino na zahodnem delu doline potoka Višnjice. Južno ob potoku je zaselek Brezje, vzhodno pa zaselek Preža.
Severno od Muljave stoji nizek osamelec Gorica. Zahodno teče potok Brziček, ki ponikne pri naselju Potoku. V okolici Muljave so vrtače in požiralnik Španove rupe. Največji kulturno-zgodovinski znamenitosti sta cerkev Marijinega vnebovzetja in rojstna hiša pisatelja Josipa Jurčiča, ki je danes muzej na prostem. Gotska cerkev Marijinega vnebovzetja iz prve polovice 15. stoletja stoji v vzhodnem delu naselja. Starejši grobovi ob objektu pričajo o zgodnji naselitvi Slovanov. Enoladijska zgradba je imela lesen strop, ki je bil zamenjan z baročnim obokom. Avtor edinstvenih fresk v prezbiteriju in na stenah je Janez Ljubljanski (leta 1456). V prezbiteriju so vidne podobe iz življenja Marije, na oboku je Kristus med simboli in angeli v tradiciji kranjskega prezbiterija. Na slavoločni steni turjaški grb in slika svetega Jurija. Glavni oltar se uvršča med najbogatejše zgodnjebaročne zlate oltarje v Sloveniji. Leta 1674 ga je izdelal po rubensovskih vzorih ljubljanski kipar Jernej Plumberger, prenovljen je bil v letu 2006. Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila nekdaj pomemben romarski kraj. Rojstna hiša pisatelja Josipa Jurčiča (1844-81) se uvršča med značilne kmečke zgradbe 19. stoletja. V njej so veža s črno kuhinjo, kamra, »hiša«, shramba in štibelc. Urejen je spominski muzej, ki zajema zbirko dokumentov o pisateljevem življenju in delu. Pred Jurčičevo domačijo so kamnita miza, čebelnjak in Jurčičevo doprsje. Za stavbo stojita Krjavljeva bajta, ki predstavlja značilno bivališče najbolj siromašnih vaščanov in prenesena kašča z narodopisno zbirko. Ob lesenih objektih je naraven amfiteater, kjer domača gledališka skupina vsako leto v poletnem času uprizarja znamenita Jurčičeva dela.
Muljava je tudi cilj ali izhodišče Jurčičeve poti – Po deželi desetega brata, označene izletniške poti med Muljavo in Višnjo Goro po naseljih iz pisateljevih literarnih del. Najbolj prevajano pisateljevo delo je Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki je bila prevedena v kar šest evropskih jezikov.