Muljava je gručasto naselje, ki se razprostira na prehodu Dolenjskega podolja v Suho krajino. Kraj zaznamuje neokrnjena narava, prijazni krajani ter zanimiva naravna in kulturna dediščina. Območje je bilo naseljeno že v rimskih časih.
Krajevna skupnost Muljava je del občine Ivančna Gorica, ki jo sestavljajo vasi: Velike in Male Kompolje, Bojanji vrh, Trebež, Muljava, Sušica, Oslica, Potok pri Muljavi, Velike in Male Vrhe, Mevce in Leščevje. Muljava se ponaša z gotsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja iz prve polovice 15. stoletja ter Juričičevo domačijo, ki je etnografski muzej na prostem. Muzej predstavlja zgodbe o težkem življenju kmečkega prebivalstva in njihovem sobivanju z naravo. Kulturni spomenik ohranja videz slovenske kmečke arhitekture, takratne opreme in gospodarskih poslopij, naprav ter načina poselitve. Jurčičeva rojstna hiša je bila postavljena leta 1826 in do sedaj ni bila predelana. Sestavlja jo veža s črno kuhinjo, ognjišče, »kamra«, »hiša« ter na drugi strani veže klet in »štiblc«. Na severnem delu je podaljšana za hlev, nad katerim je bil nekdaj lesen skedenj. Sedaj je na tem delu predstavljeno pisateljevo življenje in delo. Josip Jurčič se je rodil na Muljavi 4. marca 1844, umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. Ko je bil star 17 let, je objavil svojo prvo pripovedko Pripovedka o beli kači. Leta 1864 je bila izdana povest Jurij Kozjak, slovenski janičar, povest Domen in črtica Jesenska noč. Dramsko delo Tugomer je bilo izdano leta 1876 in velja za prvo slovensko tragedijo. Leta 1866 je Jurčič napisal prvi slovenski roman Deseti brat. S svojimi deli je določil pot slovenskemu pripovedništvu.
Njegova najbolj znana dela so še Tihotapec, humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori, Sosedov sin, Kloštrski žolnir, Hči mestnega sodnika, Cvet in sad, Veronika Deseniška in druga. Kozlovska sodba v Višnji Gori je njegovo najbolj prevajano delo. Prevedeno je bilo kar v šest evropskih jezikov, v planu pa so prevodi v deset jezikov.