Jurčičeva domačija na Muljavi je etnografski muzej na prostem, ki obiskovalcu prikazuje zgodbe o vsakdanjem težkem življenju kmečkega prebivalstva in modrosti življenja v sobivanju z naravo. Muzej predstavlja pomemben kulturni spomenik.
Jurčičevo rojstno hišo je zgradil pisateljev ded in vse do sedaj ni bila predelana. Talni načrt je značilen za osrednjo kmečko hišo iz obdobja 19. stoletja. Objekt sestavlja pet opremljenih prostorov, ki so veža s črno kuhinjo in ognjiščem, »kamra«, »hiša«, na drugi strani veže klet in »štiblc«. Na severnem delu pa je podaljšan za hlev, nad katerim je bil nekdaj lesen skedenj. Sedaj je tukaj predstavljeno pisateljevo delo in življenje. Jurčičevo domačijo so obogatili z dodatnimi objekti: kaščo, sušilnico za lan in čebelnjakom. Ob gozdu se nahaja lesena bajta – Krjavljeva koča. Čebelnjak s kopijami poslikanih panjskih končnic stoji v sadovnjaku. Čebelnjak predstavlja gospodarsko stavbo, ki je namenjena hrambi čebeljih panjev pod eno streho. Večinoma gre za lesene zgradbe, saj les omogoča čebelam najbolj primerne bivalne razmere. Najbolj značilen čebelji pridelek je med, ki je bil dolgo edino sladilo. Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano leseno desko, ki zapira čebelji panj kranjič. Ta ljudska umetnost, ki je značilna za Slovenijo, se je razvila na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila po celotni Sloveniji. Panjske končnice so lahko poslikane s sakralno – nabožno vsebino, religiozno vsebino, svetopisemskimi zgodbami, bitkami in zgodovinskimi prizori, živalmi, posvetnimi vsebinami iz vsakdana in drugim. Najstarejše panjske končnice izvirajo iz sredine 18. stoletja, slikanje motivov pa se večinoma zaključi po koncu prve svetovne vojne, ko so panje kranjiče zamenjali sodobnejši panji. Slike, ki so jih slikali večinoma samouki in preprosti slikarji imajo v veliki meri figuralne motive.
Znanih je okoli 600 različnih motivov, od katerih jih je skoraj polovica nabožnih. V okoli 150 letih je tako nastalo okoli 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na panje, da bi jih ločili od drugih panjev. Marija spada med najbolj pogosto upodobljene svetniške osebnosti.