Muljava je gručasto naselje, ki se nahaja na prehodu Dolenjskega podolja v Suho krajino. Območje, kjer se nahaja Muljava, je bilo naseljeno že v rimskih časih. Nekdaj je skozi kraje vodila glavna rimska cesta, kasneje je bila po njeni trasi speljana cesarska trgovska pot.
Največje krajevne znamenitosti so Jurčičeva domačija, gotska cerkev Marijinega vnebovzetja iz prve polovice 15. stoletja, ostanki ville rustice – rimske podeželske vile, podružnična šola Muljava ter etnološka zbirka Nose. Jurčičeva rojstna hiša je urejena kot muzej na prostem. Objekt je ohranjen v prvotni obliki in predstavlja edinstven spomenik kmečkega stavbarstva 19. stoletja. V hiši se je ohranila prvotna oprema, ki jo je Slovenski etnografski muzej delno dopolnil z opremo iz svojih zbirk. Zidan bivalni del ima v sredinskem delu vežo z odprtim ognjiščem in kuriščem peči. Bila je namenjena predvsem kuhanju ter shranjevanju manjšega orodja. Od bivalni prostorov ima Jurčičeva domačija »hišo«, manjšo »kamro« in »štiblc«. Muzej je domačijo obogatil z dodatnimi poslopji, ki so bila prenesena ali zgrajena. V sadovnjaku se nahaja čebelnjak s kopijami poslikanih panjskih končnic. Poleg domačije so ob gozdu zgradili Krjavljevo kočo, ki predstavlja primer bivališča vaškega bajtarja. Kašča je bila nekdaj zaradi nevarnosti požarov ločena od glavne zgradbe. Bila je prostor, ki je bil namenjen za shranjevanje živil, predvsem žita. Največkrat je to prostor v stanovanjski hiši ali samostojna zgradba. Prve kašče so bile lesene, kasneje zidane. Za kmeta je bila kašča pomembnejša celo od kozolca in je bila zaradi tega skrbno oblikovana. Predstavljala je središče kmečkega doma in označevala je socialni položaj lastnika. Okna kašč so običajno majhna, strehe so krite z opeko.
Zgornji del prostora je služil za shranjevanje žita, kletni prostor pa za spravljanje poljskih pridelkov. Tla so bila običajno iz steptane zemlje. Kašče so dokaz socialne ravni in visoke kulture kmeta v 19. stoletju.