Ljubljana je živahna prestolnica Slovenije, ki pritegne veliko tujih in tudi domačih obiskovalcev. Mesto je poznano po mnogih znamenitostih, kot so veličasten Ljubljanski grad, Prešernov trg s Prešernovim spomenikom, Tromostovje, Mestna hiša in čudoviti park Tivoli.
Na območju Gosposke ulice se nahajajo obrambni stolp, Antiq Palace Hotel, Barbova palača in Narodna in univerzitetna knjižnica. Barbova palača je bila zgrajena po zgledu dunajskih baročnih palač. Zanimiva je tudi notranjost s stopniščem: iz veže vodita na vsako stran dva polkrožna stopničasta rokava, ki se na sredini združita in skupaj pripeljeta v nadstropje. Knjižnica je najbolj pomembno Plečnikovo delo v Ljubljani. Zgrajena je bila med letoma 1936 in 1941. Stoji na predelu nekdanjega baročnega Knežjega dvorca iz 17. stoletja, ki je bil podrt po potresu leta 1895. V svoji bogati zbirki knjižnica hrani številne renesančne tiske, srednjeveške rokopise in inkunabule. Zunanjost zgradbe odraža vplive italijanskih palač. Značilna fasada v kombinaciji opeke in različno obdelanih kamnitih klad je oblikovana po zgledu hiše rimskega umetnika Federica Zuccarija. Kjuko vhodnih vrat knjižnice krasita glavi konjičkov, ki predstavljata Pegaza, mitološkega krilatega konja, ki v tem primeru ponazarjata simboličnega vodnika obiskovalcev v svet znanja. Iz vhodne veže vodijo vrata na glavno, mogočno in znamenito črno stopnišče z 32 stebri iz podpeškega marmorja, ki se vrstijo do velike čitalnice. V slikovito oblikovani čitalnici so zanimivi lestenci, ki jih je zasnoval arhitekt Plečnik, ter dve stekleni steni, skozi kateri prihaja svetloba z dveh strani med knjige, bralce in lesene mize. Nad stranskimi vhodom je bronasti kip Mojzesa, ki je delo kiparja Lojzeta Dolinarja.
Ob zgradbi Narodne in univerzitetne knjižnice so prezentirane smeri srednjeveškega in rimskega obzidja. Plečnik je nad nekdanje mestno obzidje dal postaviti spomenike slavistom, pred bližnjo Glasbeno matico pa vrsto spomenikov slovenskim skladateljem.