Grad Rače predstavlja primer ravninskega vodnega ali otoškega gradu – dvorca, ki je dodatno zavarovan z visokim okopom. Grad je med letoma 1528 in 1533 pozidal Ptujčan Gregor Regall iz prvotnega dvora, ki se omenja leta 1403.
Takrat je bil obdan z visokim nasipom in zavarovan še dodatno z vodnim jarkom, ki ga je obdajal z vseh strani. Vas Rače se v pisnih virih omenja že leta 1240. Zadnji lastnik objekta je bila rodbina Bachler z Dunaja. Prvotnemu renesančnemu štiritraktnemu enonadstropnemu poslopju so skozi čas prizidali dodatna poslopja in stolpe. Nastal je velik grajski komples, sestavljen iz dveh polovic. Vzhodni novejši del objekta je iz prve polovice 17. stoletja in ga zaznamujeta okrogla dvonadstropna vogalna stolpa. V stolpu je grajska kapela Janeza Nepomuka z obnovljenim baročnim oltarjem iz prve polovice 18. stoletja. V starejšem delu objekta so stanovanja in gospodarski prostori. Zaznamujejo ga arkadni hodniki, ki so nastali v baročni dobi. Pritlični del gradu je obokan in služi kot klet. Iz starejšega dela gradu vodi pod stolpom obokan prehod v novejšo polovico grajske zgradbe. Stolp je bil vse do druge svetovne vojne pokrit s šotorasto streho, na vseh straneh pa so bile v atičnih nastavkih kar štiri ure. V notranjosti gradu Rače je poleg kapele najbolj zanimiva Bela dvorana z baročno štukaturo, ki v današnjem času služi kot poročna dvorana ter je zaradi svoje akustičnosti primerna tudi za izvajanje koncertov. Do začetka 19. stoletja je bila v gradu Rače tudi viteška dvorana, v kateri je lastnik gradu grof Ivan Erazem Tattenbach s hrvaškima grofoma Krstom Frankopanom in Nikolo Zrinjskim koval zaroto proti avstrijskemu cesarju Leopoldu. Zarota ni uspela in plemiče so obsodili veleizdaje.
Sedaj so v gradu prostori krajevnega urada, občinske uprave, zasebna etnološka zbirka, kino dvorana, slikarski atelje ter zasebna stanovanja. Zadnji lastnik gradu Vincenc Bachler ml., član rodbine Bachler je grad in posestvo prodal na dražbi.