Maribor je prestolnica Štajerske in drugo največje mesto v Sloveniji. Staro mestno jedro ima vrsto kulturnih znamenitosti, kot so najstarejše območje mesta, Lent, z najstarejšo trto na svetu, srednjeveški stolpi, ostanki mestnega obzidja, Grajski trg z gradom in muzejem, Slomškova Stolnica z razglednim stolpom, Glavni trg s Kužnim znamenjem in Rotovžem, židovska sinagoga, muzeji, gledališča in še mnogo drugega.
Splavarstvo in splavarski krst prestavljata za Maribor simbolni in turistični pomen. Splav je transportno in hkrati tudi tovorno sredstvo. Splavarsko izročilo je neločljivo povezano z nekdaj deročo reko Dravo. Najstarejša omemba splavarjenja na Dravi se zasledi v listini viteza Otta Velikovškega iz leta 1280. S to listino omogoča pobiranje mitnine za prevoz sodov. Splavarstvo je svoj razcvet na reki Dravi doživelo v 19. stoletju. Za splavarje na Dravi je predstavljala prvo postajo prav postaja v Mariboru, kjer se je pristanišču uveljavilo ime Pristan ali Lent. Na obrežju je še vedno opazen nastavek srednjeveškega mostu, ki je povezoval oba bregova reke Drave in pomol, kjer je bila nekdaj stara gostilna. Sedaj je nadomestilo včasih pomembno plovno pot pet cestnih mostov, brv iz Strme ulice k poti na Studence in železniški most.
Vožnja s splavom po reki Dravi nudi obiskovalcem obilo tradicije in zabave ter tradicionalni splavarski kulinarični užitek. Za nepozabno vzdušje poskrbijo flosarji, flosarska frajla ob glasbi Splavarskega tria. Poleg tega nekdo od udeležencev doživi zanimivi splavarski krst. Začetek splavarjenja je v Koblarjevem zalivu, konec pa na Lentu, ki je bilo nekdaj veliko pristanišče takšnih splavov. V zimskem času splavarjenje ne poteka, je pa namesto tega obiskovalcem na voljo dvourni animacijski program ekipe splavarjev ob slikoviti multivizijski predstavitvi pestre zgodovine splavarjenja, ki vključuje šaljive folklorne igre.