Malečnik je razloženo naselje, ki se razprostira vzhodno od Maribora, med Pesniško dolino in reko Dravo. Na tem območju se pričnejo slikoviti vinorodni griči in so kot vrata v Slovenske gorice. Kraj spada v krajevno skupnost Malečnik-Ruperče.
Naselje sestavljajo zaselki: Vodole, Malečnik, Celestrina, Hrenca, Metava, Nebova, Trčova, Grušova in Ruperče. Na tem območju prebiva okoli 2700 ljudi. Kmetje se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom in sadjarstvom. Okolje nudi veliko dobrot v mnogih turističnih kmetijah in vinotočih, saj tukaj vodi mariborska vinska cesta. Reka Drava daje Malečniku poseben pečat in hkrati nudi veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo. Sredi naselja se nad župnijsko cerkvijo dviguje hrib Gorca, na katerem stoji istoimenska romarska cerkev. Zgrajena je bila leta 1517 in je posvečena devici Mariji. Izletniška in romarska točka je priljubljena tudi zaradi lepega razgleda na Boč, Pohorje, Donačko in Dravsko polje ter Ptujsko goro. Med krajevne znamenitosti spadajo cerkev svetega Petra, cerkev Device Marije, križev pot na Gorco ter hiša Franca Kirarja (1893-1978), ki je bil inovativen poklicni čebelar, vinogradnik in sadjar. Cerkev sv. Petra je dobila sedanjo podobo v 18. stoletju pod vodstvom župnika dr. Janeza Sitticha. Poleg tega so med zanimivostmi tudi katakombe na Gorci, muzejska zbirka PGD Malečnik, stara smreka na Vodolah, Knezarjeva lipa ter izvir Rebra v Metavi. Muzejska zbirka PGD Malečnik je na ogled vse dni v letu, po predhodni telefonski najavi predsedniku ali skrbniku društva. Vstopnine ni, voden ogled pa traja 45 minut. Spominsko sobo so odprli leta 2012, ko je PGD Malečnik praznovalo 80 let delovanja. Soba je v drugi etaži gasilskega doma. Namen je bil ohraniti tehnično dediščino društva, ki so jo do leta 2012 shranjevali na različnih lokacijah. Zanimiva posebnost je v tem, da je del sobe namenjen samemu naselju Malečnik.
V zbirki so na ogled predmeti, ki so bili uporabljeni pred 80 leti. Poleg tega je tudi manjša etnološka zbirka o sadjarstvu, vinogradništvu in čebelarstvu v kraju. V zbirki je prav tako opis dela velečebelarja in izumitelja čebelarskega panja Franca Kirarja.