Grad Turnišče se nahaja v naselju Pobrežje pri Ptuju ob glavni cesti Ptuj – Videm. Je kulturni spomenik državnega pomena. Grad je bil nekaj časa zapuščen, zadnja leta pa so se začela obnovitvena dela pod vodstvom Zavoda za kulturno dediščino.
Zgodovina turniškega gradu sega v leto 1441, ko se omenja kot graščina Tuernes, kar kaže na obliko stolpastega dvora. Grad je menjaval lastnike in grofje Thurn - Valsassina so ga v zadnji četrtini 17. stoletja na novo pozidali v baročnem slogu z mogočnim kupolastim osrednjim delom stavbe, ki so ga obdajali tudi kupolasto kriti paviljoni s stolpiči kot protiutež osrednjemu stolpu. Današnjo obliko je dobil grad po temeljitih predelavah leta 1827, ko je dal Adolf von Schönfeld preurediti zlasti zunanjo podobo dvorca. V letih med 1876– 1878 pa je grad dobil tloris v obliki črke H. Grad Turnišče je imel nekdaj poleg lepo opremljenih sob tudi manjšo kapelo, ki je bila posvečena sv. Trem kraljem. Še vedno je zelo lep grajski park z izbranim drevjem, v njem pa je bilo tudi nekaj nagrobnikov psov, ki so pripadali rodbini Lippit. V gradu je z vojaškim štabom prebival cesar Franc Jožef I. od 4. do 5. septembra leta 1873, ko so potekali veliki vojaški manevri. Zadnji lastniki gradu so bili od leta 1884 do leta 1945 baroni Warren Lippit, ki pa niso več bistveno posegali v stavbno arhitekturo. Bili so znana konjerejska družina, ki so se s svojimi kasači udeleževali mnogih dirk. Baron Ralf Waren Lippit je imel na gradu tudi veliko kobilarno. Znotraj gradu Turnišče je dal baron sezidati manjšo vilo v kateri sta prebivala njegova hčerka in njen mož, baron Hunker.
Po drugi svetovni vojni je bil grad družini Lippit – Hunker zaplenjen in je prešel v splošno ljudsko last. V gradu Turnišče je bil nato vojni zbirni center za otroke, potem šola z internatom do leta 1979, ko se je le-ta preselila v Srednješolski center na Ptuj. Po končani vojni je del grajske posesti prevzela tudi Kobilarna Turnišče, ki se je ukvarjala predvsem z vzgojo konjev kasačev. V letu 1959 je bila kobilarna priključena h Kmetijskemu gospodarstvu Dravsko polje Kidričevo, nato pa so jo ukinili v sedemdesetih letih.