Rogatec se nahaja v jugovzhodnem območju Slovenije. Kraj se ponaša z zanimivo in bogato preteklostjo. Zaradi svoje lege je bil pomembno križišče in stičišče vojaških in trgovskih poti. Rogatec je pridobil tržne pravice leta 1283, kar ga uvršča med najstarejše trge na Slovenskem.
Muzej na prostem Rogatec je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta. V njem ohranjajo stavbno dediščino in oživljajo kulturno izročilo prednikov. Stavbe in objekti, ki predstavljajo ljudsko arhitekturno na območju južno od Boča in Donačke gore, so bili prenešeni na ta prostor ter obnovljeni. Muzej nam slikovito predstavi srednještajersko kmetijo in nam prikaže način življenja slovenskega kmeta v 19. in prvi polovici 20. stoletja.
Muzej na prostem Rogatec ima naslednje objekte: vhodni informacijski objekt, Šmitova hiša, gospodarsko poslopje, poljsko stranišče, svinjak - štalunci, kozolec, trgovina z mešanim blagom – Lodn, kovačnica, vodnjak – štepih na čapljo, čebelnjak, kamnarska bajta in viničarska hiša. Šmitovo hišo so sezidali v začetku 19. stoletja. Je subpanonskega tipa, ki je nekdaj prevladoval v Posotelju. Stavba je v celoti iz lesa, streha s čopoma pa je prekrita s slamo. Gospodarsko poslopje je služilo različnim namenom - v desnem delu je bil hlev, v levem delu je bila vinska klet, nad njo pa pod, kjer so s cepci mlatili žito.
Vodnjak panonskega tipa z dvižnim mehanizmom – čapljo se najde na območju od Romunije do Dunaja. Čebelnjak kot samostojna arhitektura postane sestavni del kmečke domačije že v 19. stoletju. Svinjak ima štiri hlevčke, posebnost pa predstavlja nesimetrična dvokapna streha, krita s slamo. Kozolec je bil prenesen iz vasi Prišlin na Hrvaškem. Je tipa dvojni vezani kozolec ali toplar, ki so ga največ uporabljali za spravilo in sušenje sena ter ostalih pridelkov.
Kovačnica predstavlja rekonstrukcijo Mordejeve kovačnice iz Dobovca št. 42, narejena je bila leta 1996. Trgovina z mešanim blagom je domačim prebivalcem služila za zadovoljitev potreb po osnovnih življenjskih dobrinah. Viničarska hiša je posnetek originalne zgradbe v vasi Dobrina pri Žetalah. Vinogradništvo je bilo na tem območju že od nekdaj pomembna gospodarska panoga in vino je mnogim pomenilo tudi vir zaslužka, t.i. viničarjem pa celo preživetje.