Rogatec je zanimivo naselje, ki se nahaja na vzhodnem delu Slovenije. Je del Občine Rogatec, ki meji na sosednjo Republiko Hrvaško. Naselja v občini so razporejena v tri krajevne skupnosti, ki so Rogatec, Donačka Gora in Dobovec. Na tem področju se skrivajo dragoceni biseri kulturne in naravne dediščine.
Rogatec leži ob sotočju Sotle in potoka Draganja. Ime verjetno izvira iz besede rog po bližnji Donački ali Rogaški gori, ki ima na pogled z zahodne strani obliko roga. Največje krajevne znamenitosti so srednjeveški trg Rogatec, nadžupnijska cerkev sv. Jerneja, razvaline gradu Gornji Rogatec, Muzej na prostem in dvorec Strmol.
Srednjeveški trg Rogatec se nahaja na levem bregu potoka Draganja, ki teče po ozki dolini med dvema hriboma. Rogatec se v pisnih virih prvič omenja v letu 1130 pod imenom Roas. Trg se je razvil pod okriljem danes obnovljenega dvorca Strmol in gradu Gornji Gradec. Rogatec se v 15. in 16. stoletju velikokrat imenuje mesto, ker je imelo obzidje z dvojnimi vrati. Mestnih pravic kraj ni nikoli dobil, saj je imel premajhno število prebivalcev.
Razcvet obrti in trgovine ter s tem blagostanje trških prebivalcev je Rogatcu omogočila njegova obmejna lega in prometna vloga ob križišču pomembnih poti. Ker je trg velikokrat pogorel, so današnje fasade v večini iz bidermajerskega obdobja. Kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi hiše v južnem območju trga, priča o poseljenosti območja že v rimskem času. Posebnost predstavljajo stare stopnice in portali, ki so bili narejeni v ložanskih kamnolomih.
Trg ima glavni tržni prostor, ki je pravokotno zasnovan. Ob njem se nahajajo pravilne trške parcele. Na trgu so tri kapelice in Marijino znamenje. Na severnem delu trga je cerkev sv. Jerneja, na vzhodnem delu naselja pa je cerkev sv. Hijacinte. V novejšem času se je Rogatec razširil v smeri proti jugu. Srednjeveško trško jedro Rogatca se je ohranilo v vseh glavnih sestavinah, ki so naslednje: stavbni dediščini, tlorisni zasnovi, parcelaciji, dominantah in višinskem gabaritu. Srednjeveški trg ima vrednost kulturnega spomenika.