Manjše naselje Rogatec se razprostira na vzhodnem delu Slovenije. Spada v Občino Rogatec, ki leži na prehodu južnih obronkov vinorodnih Haloz v slikovito dolino Posotelja. Na tem majhnem območju, ki je stisnjen med reko Sotlo na jugu in Donačko goro na severu, se skrivajo dragoceni biseri kulturne in naravne dediščine.
Največje krajevne znamenitosti so srednjeveški trg Rogatec, ki se kot trg prvič omenja leta 1283, Marijino znamenje, znamenje sv. Janeza Nepomuka, nadžupnijska cerkev sv. Jerneja, razvaline gradu Gornji Rogatec, ki je bil prvič omenjen leta 1192 ter Muzej na prostem Rogatec in obnovljeni dvorec Strmol. Marijino znamenje, ki stoji sredi zelenice na trgu, je bilo postavljeno leta 1689 v spomin na kugo v letih od 1646 do 1652. Muzej na prostem Rogatec prikazuje stavbno dediščino in kulturno izročilo Posotelja iz časa od preloma 18. do sredine 20. stoletja. Baročno renesančni dvorec Strmol se prvič omenja leta 1436, v letu 2003 pa je bil temeljito obnovljen in razglašen za kulturni spomenik.
Grad Gornji Rogatec je bil nekdaj mogočen srednjeveški grad, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1192, sezidan pa je bil gotovo že v 11. stoletju. Obzidje gradu je segalo vse do trškega središča, saj je imel objekt poleg bivalne funkcije tudi pomembno vojaško obrambno vlogo. Grad Gornji Rogatec je leta 1574 pogorel in od njega so ostali samo stropi, zidovi in pomožna poslopja. Grad je bil še v istem letu obnovljen v poslopje s tremi nadstropji s tremi trakti. Na zahodnem delu je bil štirioglati stolp, kjer naj bi bile mučilnice in ječe. Grad Gornji Rogatec niso spreminjali vse do 19. stoletja, ko je pričel počasi razpadati, stanovalci gradu pa so se izselili. V letu 1810 je grad še stal, ampak ga lastniki Attemsi niso več vzdrževali in je v kasnejših desetletjih razpadel, tako da so se do danes ohranile le še kamnite pozidave. Celotno področje gradu se obravnava kot arheološki rezervat.