V Muzeju na prostem Rogatec ohranjajo stavbno dediščino in oživljajo kulturno izročilo prednikov. Muzej je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta. Stavbe in objekti, ki predstavljajo ljudsko arhitekturno na območju južno od Boča in Donačke gore, so bili prenešeni na ta prostor ter obnovljeni.
Muzej nam slikovito predstavi srednještajersko kmetijo in nam prikaže način življenja slovenskega kmeta v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Muzej na prostem Rogatec ima naslednje objekte: vhodni informacijski objekt, Šmitova hiša, gospodarsko poslopje, poljsko stranišče, svinjak - štalunci, kozolec, trgovina z mešanim blagom – Lodn, kovačnica, vodnjak – štepih na čapljo, čebelnjak, kamnarska bajta in viničarska hiša. Temelj nastajajočega muzeja je tvorila Šmitova – stanovanjska hiša, ki je bila sezidana v začetku 19. stoletja.
Rogatec in njegova okolica imata bogato čebelarsko tradicijo. Čebelarstvo je v življenju slovenskega človeka vedno imelo pomembno vlogo. Med so uporabljali kot pomirilo in zdravilo, sladilo, iz medu so pripravljali pijačo in pecivo, iz voska so vlivali sveče. V Rogatcu so podobno kot v drugih krajih v času med obema vojnama imeli svojo lectarijo.
Že v 19. stoletju postane čebelnjak kot samostojna arhitektura sestavni del kmečke domačije. Do 2. svetovne vojne so bili v rogaški okolici izmed panjev raznih vrst najbolj pogosti slamnati koši – korbiči, medtem ko se najbolj poznani panji – kranjiči na tem območju niso uveljavili. Zaradi tega tukaj niso prisotne poslikane panjske končnice, ki veljajo za posebnost v Sloveniji.