Gradaščica je reka v osrednjem delu Slovenije, levi pritok slikovite reke Ljubljanice. Razmeroma čista reka nastane na sotočju Mlade vode, ki priteka iz hribovitega območja od Šentjošta nad Horjulom in Velike Božne na območju naselja Rovt.
Gradaščica od Polhovega Gradca teče po deloma razširjeni dolini proti vzhodu, pri Bokalcah vstopi v ravnino Ljubljanskega barja in se nato v Ljubljani v dveh delih izliva v reko Ljubljanico. Večja desna pritoka Gradaščice sta Šujica in Prosca, edini malo večji levi pritok je Glinščica. Reka se pri bokalškem jezu razdeli v dva dela: nekdaj vijugasta, sedaj v celoti regulirana struga Gradaščice (Mestna Gradaščica) kmalu vstopi na predel prestolnice, teče naprej skozi Vrhovce in Vič, kjer iz leve strani dobi prav tako reguliran pritok Glinščico, ter se med Krakovim in Trnovim izliva v reko Ljubljanico. Večji del Gradaščice je speljan v Mali graben, ki od bokalškega jezu poteka proti jugovzhodnem delu, prečka pri Dolgem mostu železniško progo in južno obvoznico, potem pa teče skozi Mestni Log mimo Murgel na levem bregu in Rakove Jelše na desnem bregu ter se na južnem robu Trnovega izlije v reko Ljubljanico. Ime Gradaščice naj bi izhajalo iz besede grad, reka naj bi se nekdaj imenovala Gradaška voda, po združitvi dveh skoraj enako velikih potokov pod Polhovim Gradcem, po katerem naj bi tudi reka dobila ime. V poletnem času je v Mestni Gradaščici občasno malo vode, ki se zaradi umetnega korita zelo segreje in je zaradi rasti alg dokaj neprivlačna. Gradaščica je poznana po svojem hudourniškem značajem, s katerim so povezane poplave, ki so vzrok velikih težav še zlasti v spodnjem toku. Del regulirane struge Gradaščice z nabrežji med Eipprovo in Gradaško ulico je bil v letih 1931-32 urejen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Načrti so obsegali ureditev ozelenitve, dostopa k reki, stopnišča za perice, Kolezijski in Petelinji most.
Plečnikova ureditev Gradaščice, ki obsega obrečni prostor od Kolezijskega mostu do izliva v reko Ljubljanico, je bila leta 2009 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Prav tako je območje že od leta 1986 zavarovano kot zgodovinski in kulturni spomenik. Danes je Plečnikova ureditev struge zanemarjena in počasi propada.