Izola je pomembno mesto Slovenske Istre z razvito obrtno in gospodarsko dejavnostjo. Na jugu in zahodu meji na občino Piran, na vzhodu pa na občino Koper. Naselja Občine Izola so Cetore, Baredi, Izola, Dobrava, Korte, Jagodje, Nožed, Malija in Šared. Izola je podobo otoka izgubila v začetku prejšnjega stoletja. Na nekdanjih solinah so nastala močvirja in zaradi tega so začeli postopno zasipavanje ter s tem zabrisali značilnosti otoka.
Kraj je uspel ohraniti srednjeveško zasnovo s cerkvijo na vzpetini, prepleteno mrežo ozkih ulic, visokih hiš in notranjim pristaniščem, zavarovanim pred valovi. V starem mestnem jedru Izole se nahajajo številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so nekdanja občinska palača, palača Besenghi degli Ughi, ki velja za najodličnejši spomenik v Izoli, Manziolijeva hiša, hiša Lovisato, cerkev sv. Mavra, cerkev sv. Marije Alietske, ki je najstarejša cerkev v Izoli, plošča družine Ugo, italijanska osnovna šola Dante Alighieri, molilnica Scuola Battuti in drugo.
Nekdanja občinska palača se nahaja na Velikem trgu v starem mestnem jedru Izole. Tako kot v večini sredozemskih ribiških mest je bil nekdaj tudi v Izoli nadvsem pomemben mandrač. Pristanišče, globoko zarezano v staro mestno jedro na zahodni obali Izole, je bilo središče mesta, saj so se ob njegovem obodu nahajale najpomembnejše javne stavbe. Nekdanja občinska palača je bila zgrajena leta 1325. Iz tistega časa se je ohranilo prostorsko razgibano južno pročelje v gotsko-beneškem slogu. Glavno pročelje, ki gleda na izolski mandrač, je leta 1603 dobilo baročno podobo. Zgradba je predvsem v notranjosti imela veliko posegov v različnih kasnejših slogih.