Krim, 1107 visoka gora, je najvišja razgledna točka nad južnim delom Ljubljanske kotline. Z vrha Krima, na katerem stoji planinski dom, nekdanji bunker JLA in večje število oddajnikov, se odpira čudovit razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Ljubljansko barje in Kamniško Savinjske Alpe.
Krim je zaradi svoje oblike in lokacije ena od najbolj prepoznavnih gora v okolici Ljubljanske kotline, ki jo vsako leto obišče veliko izletnikov in planincev. Na vrh Krima vodi več lahkih in dobro označenih pohodniških poti, od katerih so najbolj znana naslednja izhodišča – Mesnice, Jezero, Dom v Iškem Vintgarju (strma pot), Rakitna, Preserje, Strahomer, Iška, Tomišelj, Vrbljene, Lovska koča Plahanov laz, Dolenja Brezovica in druga. Od severa ima vrh Krima iz jurskega apnenca in dolomita mogočno zaobljeno obliko, z ostalih strani pa je videti vrsto planotastih vrhov.
Poraščajo ga obsežni bukovo-jelenovi gozdovi, ki so njegovo največje bogastvo. Leta 1817 so na Krimu geodeti postavili trigonometrično točko I. reda s številko 172, ki so jo uporabljali za koordinatno izhodišče pri katastrski izmeri Primorja, Istre in Dežele Kranjske. O tem priča bronasta spominska plošča, ki je na zidu planinske koče. Med drugo svetovno vojno so se na območju Krima in okolici zadrževale številne partizanske enote. Jugoslovanska ljudska armada je v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja vrh Krima zaprla in na njem postavila radijski center, zaradi česar je bil Krim daljše obdobje zaprt za javnost.
Za obiskovalce je bil vrh ponovno odprt junija leta 1992. V zimskem času, ko v Ljubljanski kotlini prevladuje nizka oblačnost in megla, je izlet na vrh Krima najbližja točka, kjer se lahko naužijemo sončnih žarkov. Po Krimu je dobil ime slovenski ženski rokometni klub – rokometni klub Krim.