Lenart v Slov. goricah

Mesto Lenart v Slovenskih Goricah leži v severovzhodnem delu Slovenije in predstavlja središče osrednjih Slovenskih goric. Slovenske gorice so največje gričevje v Sloveniji, ki se delijo na Ljutomersko-Ormoške Slovenske gorice in Zahodne Slovenske gorice. Lenart v Slovenskih Goricah se nahaja ob cesti Murska Sobota – Maribor. Razteza se na višji terasi med potokoma Velka in Globovnica, ki se nato izlivata v Pesnico. V tem delu se nahaja staro mestno jedro z osrednjim trgom.

Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta 1196 kot posest grofov Spanheimov, potem je bil v lasti samostana Št. Pavel in nazadnje last grofov s Hrastovca, plemičev Herbersteinov. Ti so pospeševali razvoj obrti in trgovine. Lenart je postal trg okoli leta 1332, tržne pravice pa je dobil v 14. stoletju. Od 14. stoletja naprej so razvoj trga precej zavrli turški vpadi, mnogi požari in kužne bolezni. Zgodovina kraja je bila vseskozi tesno povezana z gradom Hrastovec in njegovimi lastniki. Zaradi požarov so najstarejše meščanske zgradbe iz 19. stoletja. Lenart v Slovenskih goricah je v letu 1918 dobil prvo avtobusno povezavo z Mariborom, v letu 1927 pa elektrarno, ki je bila delovala na parni pogon.

Lenart se je po letu 1970 precej hitro industrializiral, ker so naredili več manjših tekstilnih, kovinskih, lesnih, kemičnih in strojnih elektrarn. Osrednji industrijski predel je na severozahodnem delu kraja, ob glavni cesti v smeri proti Gornji Radgoni. Lenart v Slovenskih goricah je status mesta dobil leta 1989. V mestu so naslednje znamenitosti: župnijska cerkev sv. Lenarta, župnišče, trški špital (hiralnica), zgodnjebaročni rotovž, spomenik NOB in ostalo. Cerkev sv. Lenarta izjemen primer srednjegoriške pozne gotike. Trški špital je pritlična stavba iz 17. stoletja, ki jo je ustanovil trški sodnik Maks Bernhardt. Stari rotovž je visokopritlična stavba v baročnem slogu iz leta 1675.