Hrastovec v Slovenskih goricah je manjše naselje, ki spada v občino Lenart. V pisnih virih se prvič omenja leta 1265. Iz deželnoknježnega urbarja je razvidno, da je deželni knez dobival na leto po eno svinjo od vsake vasi, ki je pripadala mariborskemu deželnemu sodišču, v katerega je spadalo tudi naselje Hrastovec.
V istem času kot naselje se omenja tudi grad Hrastovec, ki se uvršča med največje in najlepše gradove na Slovenskem. Je zanimiv kompleks nepravilne peterokotne oblike z večjim notranjim dvoriščem. Utrjen je s tremi stolpi okroglega in dvema mlajšima bastijama, ki sta pravokotnega tlorisa. Sedanji podobi se je približal v 17. stoletju, ko so ga večkrat prezidali. V 30-letih 18. stoletja so Herbersteini dali gradu podobo razkošnega baročnega dvorca s 64 sobami. V grajski kapeli iz leta 1668 so štukature in slike, med katerimi najbolj izstopa slika Antona Padovanskega. Del grajske opreme, kot so tudi rodbinski portreti Herbersteinov, je v hrambi v Pokrajinskem muzeju v Ptuju.
Poleg gradu med kulturne znamenitosti spadajo še Domačija Hrastovec 3, Marijina kapela, rimsko grobišče in drugo. Domačija Hrastovec 3 je visokopritlična zgradba, ki ima strmo opečnato streho. Klet je banjasto obokana in narejena iz kamna. Kletni portal ima Herbersteinov grb. Domačija je bila sezidana v 16. stoletju. Marijina kapela izvira iz okoli leta 1900. Zaznamuje jo neoklasicistična profilacija in trikotno čelo. Kapela je zaprta z vrati. Nahaja se pod gradom Hrastovec, tik ob cesti, ki pelje na grad, nasproti gospodarskega poslopja. Rimsko grobišče vsebuje skupino 17 gomil, ki pa so delno uničene. Gomile so premera od 6,5 do 11 metrov in višine od 0,7 do 1,7 metra. Ob gradu Hrastovec so se ohranili ribniki, ki so od leta 1992 zavarovani kot naravni spomenik.