Logatec je kraj, ki ga odlikuje bogata kulturna dediščina. Mesto se nahaja v osrednji Sloveniji, v samem osrčju Notranjske, na stiku dinarskega in alpskega sveta. Z državnim odlokom je postalo mesto leta 2006. Predstavlja osrednje in največje naselje Občine Logatec.
Najstarejši pisni vir, ki omenja Logatec, je okoli leta 425 nastali znani zemljevid cestnega omrežja v rimski državi, ki se je imenoval Tabula Peutingeriana. V njem je navedeno naselje ali cestna postaja kot Longatico med Vrhniko in Hrušico. Osrednji del mesta se je vse do leta 1980 delil na Gorenji in Dolenji Logatec.
Trško naselje Dolenji Logatec je bila prvotno kmečka vas ob tovorni poti, ki se je zaradi svoje dejavnosti razvila v obcestno naselje. Zgradbe so še vedno dobro ohranjene. Najbolj izstopata dve cerkvi, ki sta cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Jožefa. Najbolj izrazito je osrednje območje ob župnijski cerkvi sv. Nikolaja, ki se v pisnih virih omenja leta 1526.
Dolscheinova hiša je bila nekdaj domačija z vrtom, ki je bila po koncu druge svetovne vojne nacionalizirana. Za hišo se je nahajal sadovnjak, v katerega nihče ni imel dostopa. Na območju današnjega parkirišča Zdravstvenega doma so bili včasih hlevi. V zgradbi je bil vrtec in zaradi tega domačini uporabljajo ime stari vrtec. Danes se v Dolscheinovi hiši nahajajo prostori Glasbene šole Logatec.
Na območju Dolenjega Logatca se nahajajo še številni drugi kulturno-zgodovinski objekti, kot so župnišče, Stara občina, litoželezni vodnjak, spomenik zamolčanim žrtvam, Dom Marije in Marte, in Tollazzijeva štirna, ob kateri vsako leto poteka prireditev Večer pri vodnjaku.