Logatec se nahaja v osrednji Sloveniji, v samem osrčju Notranjske, na stiku dinarskega in alpskega sveta. Naselje je leta 2006 z državnim odlokom postalo mesto. Kraj predstavlja osrednje in največje naselje Občine Logatec.
Prvi najstarejši pisni vir, ki omenja Logatec, je okoli leta 425 nastali znani zemljevid cestnega omrežja v rimski državi, ki se je imenoval Tabula Peutingeriana. V njem je navedeno naselje ali cestna postaja kot Longatico med Vrhniko in Hrušico. Osrednji del Logatca se je vse do leta 1980 delil na Gorenji in Dolenji Logatec.
Trško naselje Dolenji Logatec je bila prvotno kmečka vas ob tovorni poti, ki se je zaradi svoje dejavnosti razvila v obcestno naselje. Zgradbe so še vedno dobro ohranjene. Najbolj izstopata dve cerkvi, ki sta podružnična cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Nikolaja. Najbolj izrazito je osrednje območje ob cerkvi sv. Nikolaja, ki se v pisnih virih omenja leta 1526.
Spominska kapela padlim v prvi svetovni vojni se nahaja severovzhodno od Zdravstvenega doma in Vrtca, v bližini cerkve sv. Nikolaja. Skromni kapelici svetega Jožefa, ki je bila zgrajena leta 1922, je bilo v letu 1928 prizidano stebrišče, sestavljeno iz treh arkad. Stebrišče je pod mentorstvom arhitekta Jožeta Plečnika zasnoval Ciril Oblak. Plastika v medaljonu na atiki je delo medaljerja in kiparja Staneta Dremlja. Plastika predstavlja svetega Boštjana.
Na območju Dolenjega Logatca se nahajajo še številni drugi kulturno-zgodovinski objekti, kot so župnišče, Stara občina, litoželezni vodnjak, spomenik zamolčanim žrtvam, Dom Marije in Marte, Dolscheinova hiša in Tollazzijeva štirna, ob kateri vsako leto poteka prireditev Večer pri vodnjaku.