Mojstrana je manjše gručasto naselje, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1590. Vas se nahaja ob stiku Zgornjesavske doline s stransko dolino Vrata. Na nastanek in razvoj kraja je močno vplivalo fužinarstvo, saj so konec 14. stoletja v bližini začeli kopati in taliti železovo rudo. Mojstrana je pomembno izhodišče v tri slikovite doline, ki so Kot, Vrata in Krma.
Po zgraditvi gorenjske železnice v letu 1870 je pri vasi, približno 50 let, delovala cementarna, ki je izkoriščala glino in kredo ob vhodu v dolino Vrat in Kot. Lastnik in vodja cementarne je bil svetovno znani inženir Amman iz Nemčije. Danes so od cementarne ostali le še podirajoči se betonski stebri akvadukta. Mojstrana je bila že od nekdaj povezana s planinstvom. S prihodom Jakoba Aljaža (1845 – 1927), ki je leta 1889 prišel na Dovje kot župnik in seveda z železnico, se je turistična dejavnost in z njo povezano planinstvo le še povečalo.
V Mojstrani je čez reko Savo Dolinko razpet Požgančev most, ki so ga vaščani naredili leta 1910. Ko je postal preveč trhel, ker je bil narejen iz lesa, so naredili novega. Ob prečkanju Požgančevega mostu si lahko na ograji ogledamo zanimive črne mačke, s katerimi je povezana tudi legenda, ki je ena izmed sedmih v Po poteh Triglavskih pravljic. Reka Sava Dolinka predstavlja nekakšno naravno mejo med Mojstrano in Dovjem. Prav tako je ločnica med obema gorovjema, Karavankami in Julijskimi Alpami. Reka izvira v Tamarju kot slap Nadiža, ponikne in podzemno teče skozi dolino Planice do Zelencev, kjer ponovno privre na dan v čudovitem jezercu zelene barve. Pri Radovljici Sava Dolinka skupaj s Savo Bohinjko ustvari najdaljšo slovensko reko, Savo.