Murska Sobota je široko pozidano mesto v ravnini Ravensko, ob rečici Ledava. Je najbolj severno mesto Slovenije in obenem tudi geografsko središče Pomurja. V Murski Soboti se Judi pojavljajo v obdobju med letom 1800 in letom 1944. Predstavljali so enega od glavnih meščanskih elementov, ki so pomembno prispevali k razvoju mesta (odvetniki, lekarne, kavarne, industrijski obrati...). Jude so na območju Prekmurja prvič zabeležili že v letu 1700.
V Murski Soboti je že leta 1853 stala sinagoga, ki se je nahajala na sedanji Ledavski ulici na območju, ki ga je skupnosti podaril grof Szapary. V letu 1907 so začeli graditi novo sinagogo. Načrte zanjo je naredil judovski arhitekt Lipot Baumhorn, ki je bil učenec Lechnerja, začetnika madžarskega art decoja. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do mnogih napadov na judovske trgovine. Lendava in Murska Sobota sta bili odrezani od madžarsko govorečega judovstva in Judje so se pričeli izseljevati. Do reorganizacije judovskih občin v Dravski banovini je prišlo leta 1928. Lendavska občina je ostala neodvisna, soboški občini pa so bili podrejeni vsi drugi Judje v banovini, kar pomeni, da tudi ljubljanski in mariborski.
Konec prekmurskega judovstva je pomenil holokavst. Veliko večino Judov iz Murske Sobote so odpeljali meseca aprila, maja in oktobra najprej v Čakovec in potem v Auschwitz. V taboriščih so pobili 387 Judov iz Prekmurja, preživelo jih je le 65, od katerih se jih je nato polovica izselila v Izrael. Po končani vojni je v Sloveniji ostalo od približno 1500 Judov samo še okoli 200 Judov. V Murski Soboti so sinagogo porušili leta 1954 in na njenem mestu je bil sezidan prvi blok v mestu. Na Judovskem pokopališču ob cesti Murska Sobota – Rakičan je danes urejen spominski park, ki ima nekaj nagrobnikov.