Murska Sobota se razprostira v središču nižinskega dela Prekmurja ob reki Ledavi. Zaradi enostavne dostopnosti in vode je bil ta predel vedno zanimiv za poselitev. Prva cesta, ki je vodila tukaj mimo iz Lipnice do Dolge vasi, je poznana že iz rimskega obdobja. Od Murske Sobote je skoraj enako oddaljenih pet zanimivih evropskih prestolnic: Budimpešta, Zagreb, Dunaj, Bratislava in Ljubljana.
Murska Sobota je sedež najbolj severne slovenske mestne občine, ki je nastala leta 1995 in ima okoli 20000 prebivalcev. Kot mesto se Murska Sobota prvič omenja v letu 1336. Ima status središča Prekmurja, ki ji ga dajejo zdravstvene, sodne, kulturne in šolske institucije, banke, podjetja in trgovska središča. Ime Sobota naj bi izhajalo iz osebnega imena. Murska Sobota ima številne znamenitosti, kot so grad Murska Sobota, cerkev sv. Nikolaja, ki se v virih prvič omenja leta 1297, spomenik Zmage, evangeličanska cerkev, hotel Zvezda in ostalo. Slomškova ulica se nahaja v središču Murske Sobote, nedaleč od stolne cerkve sv. Nikolaja. Slomškova ulica se imenuje po znanem Antonu Martinu Slomšku (1800 – 1862), slovenskemu rimskokatoliškem duhovniku, pisatelju, škofu, pedagogu, pesniku in svetniku. Na tem območju mesta je Sodišče Murska Sobota, Območna geodetska uprava Murska Sobota, avtobusna postaja, Cafe Nikolaj, banka Raiffeisen in drugo.
Okrožno sodišče na Slomškovi ulici 21 so sezidali v času od leta 1909 do leta 1911. Načrte je naredil arhitekt Ferenc Jablonski. Sodišče je enonadstropna in štiristrano zaključena zgradba. Ima večosno fasado, na kateri sta posebna dva polkrožno zaključena strešna venca. Glavni vhod je oblikovan z enakim polkrogom kot so pritlična okna in je okrašen s secesijsko oblikovanimi vrati. Hiša na Slomškovi ulici 23 je bila narejena v 20. letih prejšnjega stoletja. Ima izstopajoči dvoosni del, ki povezuje zaprti balkon, le-ta se opira na tri konzole. Motiv profiliranih konzol se ponovi tudi v polstebrih, ki so ob glavnem vhodu.