Murska Sobota se razprostira v središču panonskega sveta ob reki Muri, ob stičišču Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Mesto je bilo slovenskemu ozemlju priključeno leta 1919, izvor pa sega v čas srednjega veka, ko je Murska Sobota dobila mestne pravice.
Slikovito mesto še posebej zaznamujejo katoliška cerkev sv. Nikolaja, evangeličanska cerkev in spomenik zmage, ki je simbol skupnega boja in zmage nad fašizmom. V središču mesta se nahaja renesančni dvorec z baročnim portalom, ki je s parkom povezan z vhodom v evangeličansko cerkev. V dvorcu je sedež pokrajinskega muzeja, na grajskem dvorišču potekajo kulturne prireditve in razstave, ki se nato nadaljujejo s kulturno – zabavnimi prireditvami v mestnem parku. Park vodi do rekreacijskega centra Fazanerija z nogometnim stadionom.
Murska Sobota je bila med drugo svetovno vojno pod madžarskim okupatorjem, ki je po uvedbi fašističnega režima na Madžarskem množično začel zapirati in deportirati Žide in zavedne Slovence v nemška taborišča. Mesto so aprila 1945 skupaj z lokalnimi partizanskimi enotami osvobodile enote Rdeče armade. Prav s soboške železniške postaje so Jude odpeljali v Čakovec, od koder so jih nato poslali v taborišči Auschwitz ali Birkenau. Od okoli 520 Židov se je po osvoboditvi vrnilo samo 50 Židov. Spomenik Pozabljeni kovček na soboški železniški postaji predstavlja spomin na ta dogodek in je nastal na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Spomenik Pozabljeni kovček je zasnoval akademski slikar Sandi Červek, avtor ulitka pa je akademski kipar Mirko Bratuša.