Šenčur je manjše naselje, ki predstavlja sedež Občine Šenčur. Je eden največjih krajev na Kranjskem polju. Od bližnjega mesta Kranj je oddaljen okoli 7 km, od glavnega mesta Slovenije, Ljubljane, pa okoli 20 km. V bližini se nahaja mednarodno Letališče Jožeta Pučnika (Aerodrom Ljubljana).
Šenčur je bil poseljen že v rimskem času, o čemer priča rimski sarkofag. Ob jezeru, ki je bil zasut med prvo svetovno vojno in ga je napajal otok Olševnica, naj bi stala kapela že v 8. stoletju. Prve zgradbe so se zgradile okoli jezera in cerkve. V kasnejšem času se je naselje širilo ob potoku proti severu in ob poteh proti Brniku, Voklem in Kranju. Krajevna cerkev je posvečena zavetniku sv. Juriju, po katerem je naselje tudi dobilo ime. Šenčur se v pisnih virih prvič omenja leta 1221 v povezavi z vitezom Friderikom.
Naselje je kmalu postalo prafara. Šenčur je leta 1238 prešel pod velesovski samostan. Polovica kraja je bila po urbarju iz leta 1458 podložna velesovskim dominikankam. V obdobju turških vpadov so cerkev sv. Jurija obzidali z visokim taborskim obzidjem. Do danes se je na južnem delu cerkve ohranil del taborskega obzidja iz 15. stoletja. Današnja baročna cerkev je bila sezidana leta 1747 na predelu starejše, od katere se je ohranil zvonik. Freske v prezbiteriju je leta 1750 naslikal Fran Jelovšek. V samem središču kraja stoji znamenita Bvagnetova hiša, ki je bila zgrajena v 18. stoletju.
Za stavbo se proti severu ob cesti razprostira drevored, ki predstavlja naravno znamenitost. V centru je tudi sedež občine Šenčur z lekarno in zdravstveno postajo. V Domu krajanov je manjša dvorana, kjer potekajo kulturne prireditve. Nasproti doma stoji gasilski dom, trgovski center, pošta in banka. V severnem območju Šenčurja se nahaja vrtec, prenovljena osnovna šola in športni park z nogometnim igriščem. Za ljubitelje tenisa je na razpolago osvetljeno in pokrito igrišče. Na južni strani Šenčurja je nastala obrtno-poslovna cona.