Vransko je grucasto naselje, ki se razprostira ob zahodni strani izteka Savinjske doline, blizu odcepa ceste v Tuhinjsko dolino, severozahodno ob cesti Trojane – Žalec. Je središce obcine Vransko in zadnje vecje naselje na zahodnem robu Spodnje Savinjske doline.
Zgodovinsko jedro naselja Vransko je bilo leta 1989 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Naselje se omenja že v 12. Stoletju, trške pravice pa je dobilo leta 1868. Nekdaj je skozi vas vodila furmanska cesta med Trstom in Dunajem. V kraju so že leta 1573 imeli poštno poslopje, kjer so prepregali konje poštnim kocijam. Promet se je še povecal po rekonstrukciji ceste med leti 1720 in 1727 ter ko se je leto kasneje cez Trojane peljal Karl VI. Ohranila se je stara pošta, na kateri je napis v spomin na obnovo ceste. V župnijski cerkvi sv. Mihaela je marmornat oltar svetega Antona, ki je delo ljubljanske Robbove delavnice. V cerkvi so grobnice fevdalcev iz bližnjih dvorcev. Med krajevnimi znamenitostmi izstopajo še Gasilski muzej, Muzej motociklov ter Schwentnerjeva hiša iz 19. stoletja, ki je rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ljubljanskega založnika in knjigarnarja. V hiši je ohranjena skoraj celotna originalna stanovanjska oprema. Zahodno od naselja stoji na manjši vzpetini barocni dvorec Vransko (Avžlak). Hiša Vransko 36 se nahaja v severozahodnem stavbnem nizu starega trškega jedra. Nadstropna zgradba s štirikapno streho je bila zgrajena v 18. stoletju. Od leta 1868 je sedež obcine z grbom Vranskega na petosnem procelju, ki je takrat postal deželno-knežji trg. Na stavbi je na celni fasadi pritrjena spominska plošca žrtvam in padlim v NOB.
Z Vranskega vodijo oznacene planinske poti na Menino planino, Dobrovlje, Veliko planino, Grmado in Krvavico. Dobrovlje so kraška planota, ki jo omejujejo reke Savinja, Dreta in Bolska. Na Dobrovljah je vec jam, najbolj znana je okoli kilometer dolga Zelena jama.