Večje naselje Vransko se nahaja na zahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Predstavlja središče občine Vransko. V občinskem grbu je ptica vrana, saj naj bi bilo z vranami po stari ljudski pripovedki povezano ime kraja. Kraj je izhodiščna točka za označene planinske poti na Menino planino, Dobrovlje, Grmado, Krvavico, Veliko planino.
Vransko se v pisnih virih prvič omenja že leta 1123. Njegov pomen se je povečal v poznem srednjem veku, ker je bila to prva štajerska postojanka na meji s Kranjsko ter je imela mitnico in pošto. Leta 1802 je pričela delovati redna vozna poštna zveza, ki je potekala v smeri (Graz) – Ljubljana – Trst. Vransko je tržaške pravice z grbom dobilo leta 1868. Največje krajevne znamenitosti so stara pošta, župnijska cerkev sv. Mihaela, Gasilski muzej, Muzej motociklov in Schwentnerjeva hiša. Na zahodnem območju Vranskega stoji na rahli vzpetini nadstropni baročni dvorec Vransko (Avžlak). V Stopniku so vidni ostanki stopniškega gradu, ki je najstarejši grad v Spodnji Savinjski dolini.
Cerkev sv. Mihaela se omenja v letu 1123 in spada med najstarejše sakralne objekte v Spodnji Savinjski dolini. Stavba je bila večkrat predelana, skozi stoletja so dodali obe stranski ladji, tri kapele in v letu 1860 današnjo zakristijo. V cerkveni notranjosti je posebna znamenitost marmornati oltar svetega Antona iz okoli leta 1720. Je delo znanega baročnega kiparja Francesca Robbe. To je njegovo edino delo na Štajerskem. Avtor slike sv. Antona na platnu je baročni slikar Janez Potočnik.