Vransko je zadnje večje naselje, ki leži na zahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Kraj predstavlja središče občine Vransko. V občinskem grbu je ptica vrana, saj naj bi bilo z vranami po stari ljudski pripovedki povezano ime kraja. Skozi Vransko je nekdaj potekala furmanska cesta med Trstom in Dunajem.
V Vranskem so že v letu 1573 imeli poštno poslopje, kjer je potekalo prepreganje konj poštnim kočijam. Promet se je še povečal, ko so naredili rekonstrukcijo ceste med leti 1720 in 1727 ter ko se je leto dni kasneje čez Trojane popeljal Karl IV. Največje krajevne znamenitosti so stara pošta, cerkev sv. Mihaela, Gasilski muzej, Muzej motociklov in Schwentnerjeva hiša. Na stari pošti se je ohranil napis v spomin na obnovo ceste. V župnijski cerkvi je marmornat oltar sv. Antona, ki je delo ljubljanske Robbove delavnice, podobo svetnika je naslikal J. Potočnik. Schwentnerjeva hiša je bila narejena v 19. stoletju in je rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ki je bil ljubljanski knjigarnar, založnik pisateljev in pesnikov slovenske moderne. V zgradbi se je skoraj v večini ohranila stanovanjska oprema, ki predstavlja kulturno bivanja premožnejše trgovske družine na prelomu 19. stoletja. Vransko je izhodiščna točka za označene planinske poti na Menino planino, Dobrovlje, Grmado, Krvavico, Veliko planino.
Na zahodnem območju Vranskega stoji na rahli vzpetini nadstropni baročni dvorec Vransko (Avžlak). Od konca 15. stoletja in pred prezidavo je bil dvorec mitnica na meji med Štajersko in Kranjsko, nato so v njem prebivali deželni uradniki. Kasneje je bila v njem celo pivovarna, v času od 1809 do 1813 pa carinska postaja med Ilirskimi provincami in avstrijskim cesarstvom, danes je v prenavljanju.