Žičnica Golobar se nahaja ob glavni cesti Bovec – Trenta na desni strani. Oddaljena je približno 1,5 kilometra iz vasi Kal – Koritnica. Žičnica Golobar je ena izmed zadnjih tovornih žičnic v Sloveniji in spada med redke, ki so se še ohranile. Tovorne žičnice so se v Sloveniji množično pojavile med prvo svetovno vojno za oskrbo Soške fronte. Idejo so po vojni prevzeli tudi v kmetijstvu in gozdarstvu, saj je žičnica v zahtevnih terenskih pogojih večkrat edino možno spravilno sredstvo. Golobarska žičnica spada zaradi nekaterih izvirnih rešitev v poseben tip krožnih žičnic, imenovanih tolminka. Les so prevažali po dveh nosilkah, med katerima je bila speljana brezkončna nosilna vrv. Spuščanje je omogočala gravitacijska sila bremena. Na zgornji postaji je bila zavora. Do zgornje postaje so les spravili z manjšimi žičnicami ali žičnimi žerjavi, do teh pa s konji in ročno. Kljub temu, da je bila žičnica zelo uporabna, je zahtevala tudi veliko fizičnega dela in vzdrževanja, najzahtevnejše pa je bilo spravilo posekanega lesa do zgornje postaje. Žičnica Golobar je bila postavljena v letih od 1931 do 1935. Takrat je na Golobarju živelo 35 družin oglarjev. Kuhali so oglje iz bukovega lesa, kasneje pa so sekali hlodovino iglavcev. Zadnji pogon žičnice Golobar je bil leta 1969. Dolžina linije žičnice je 2100 m, višinska razlika je 638 m, zmogljivost pa je bila 100 m3/ lesa na dan. Leta 1989 so odstranili nosilne žice zaradi varnosti in uredili spodnjo postaje žičnice v turistične namene, tako da si jo lahko od blizu ogledamo.