Na Blejskem otoku se nahaja Marijina cerkev, ki se imenuje tudi cerkev Marijinega vnebovzetja ali Cerkev naše ljube gospe. V zgodnjem srednjem veku je bil na mestu današnje zgradbe predkrščanski, verjetno staroslovanski kultni prostor. Odkrili so približno 120 grobov s skeleti iz 9. do 11. stoletja. Iz tega časa izhajajo tudi temelji predromanske kapele. Temelji romanske kapele na mestu predromanske so prve sledi briksenške oblasti na Blejskem otoku. Triladijska bazilika je bila verjetno zgrajena v 12. stoletju. Leta 1465 so naredili enoladijsko gotsko cerkev s prosto stoječim zvonikom ob južni strani.
Sredi 17. stoletja so na mestu gotske cerkve naredili banjasto obokano, podolžno zgodnjebaročno cerkev in jo leta 1685 prezidali. Trije stranski oltarji iz črnega marmorja so delo ljubljanskih kamnosekov F. Ferrata in M. Cusse. Četrti stranski oltar je posvečen sveti Ani. Glavni oltar s pozlačeno rezbarijo izhaja iz sredine 18. stoletja. Oltarni plastiki predstavljata kralja Henrika II. in njegovo ženo Kunigundo. Portalni vhod je leta 1866 oblikoval radovljiški kamnosek J. Vurnik starejši. Druge stavbe in obzidje, ki varuje zgradbe, so dobili dokončno obliko v 17. stoletju.
Monumentalno stopnišče z 99 kamnitimi stopnicami, ki vodijo od pristana k vrhu otoka, izvira iz leta 1655 in je bilo prenovljeno leta 2005. Zvon želja je največja posebnost in znamenitost Marijine cerkve, ki se na otoku nahaja že od leta 1534.