Dolenjske toplice so manjše naselje, ki se nahaja na zahodnem obrobju Novomeške kotline ob potoku Sušica in križišču lokalnih cest iz Podturna, Novega mesta in Soteske. Plitvo dolino potoka na vzhodu omejuje hrib Cvibelj, na zahodu pa hrib Cvinger.
Kraj predstavlja središče občine Dolenjske Toplice. Naselje in topli vrelec se v pisnih virih prvič omenjata v 13. stoletju. Staro mestno jedro oblikujejo zdraviliške zgradbe iz 19. stoletja in cerkev svete Ane, ki stoji nasproti zdraviliškega trga. Ob južni strani cerkvenega objekta je ostanek nekdanjega taborskega obzidja s strelnimi linami. Župnija Toplice je nekdaj spadala v pražupnijo Novo mesto – Šmihel. Vikariat je postala leta 1481, župnija pa leta 1770. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1334. Prvotno se je imenovala cerkev Matere Božje v Toplicah pri Rožeku, kasneje je bila posvečena sveti Ani. Sedanja zgradba ima v osnovi ostanke predhodnice, srednjeveške cerkve iz 15. stoletja. To je vidno predvsem v prezbiteriju, ki ima značilno tlorisno obliko z zazidanimi gotskimi okni, ostanek pa je tudi gotski portal na pevskem koru. V času turških vpadov je bila srednjeveška gotska cerkev obdana z obzidjem. Ohranil se je del obrambnega zidu na južnem delu cerkve in en stolp s strelnimi linami. Današnja cerkev je bila zgrajena oziroma temeljito predelana leta 1656. Načrt je po vsej gotovosti delo takratnega župnika Matija Kastelica, ki je bil tudi arhitekt in nabožni pisatelj. Nanj spominja napis 1648 MK, ki je viden na krstnem kamnu in spada med najstarejši ohranjen del cerkvene opreme. Glavni oltar je nastal v drugi polovici 18. stoletja, v letu 1786. Predstavlja lep primer poznega, umirjenega baroka. Glavni del oltarja predstavlja tron, niša s pozlačenim okvirjem, v kateri se nahaja kip svete Ane.
Ob njej so še kipi svetega Joahima, Jožeta, Pavla in Petra. Nad predelo oltarja je v atiki pod baldahinom razgibana in bogata skupina Marijinega kronanja. Cerkveno notranjost odlikujejo tudi lepa barvna okna, ki so delo Ivana Pengova.