Domanjševci so strnjen obcestni kraj v dolini potoka Mala Krka na severovzhodnem delu Goričkega. Večja naselja v bližini so Križevci, Gornji Petrovci, Hodoš in Šalovci. Je naselje z večinskim prebivalstvom madžarske narodnosti in spada v občino Šalovci.
Domanjševci – Domonkosfa se nahajajo v široki dolini, ki s položnimi pobočji nudi dobre možnosti za poselitev in kmetijsko dejavnost. V dolinskem dnu so večinoma travniki, na položnih in sončnih pobočjih njivske površine, višja zaobljena slemena na jugu in severu pa so obrasla z gozdovi. Domanjševci ležijo na dvojezičnem predelu. Prebivalci, ki so madžarske narodnosti, svojo kulturo ohranjajo v izobraževalnih, kulturnih in krajevnih ustanovah, kot so cerkev, osnovna šola, vrtec, knjižnica. Sedanja oblika krajevnega imena ni prvotna. Iz zgodovinskih virov Domonkusolz (leta 1431) in Domokosfa (1758) je vidno, da ime izhaja iz osebnega imena Dominik, madžarsko Domokos. Oblika Muncu je skrajšana oblika za ime Domonko. Prav tako tudi zemljepisna lega priča, da je krajevno ime Muncu identično s sedanjimi Domanjševci. Na griču južno od Domanjševcev se nahaja cerkev sv. Martina, ki se prvič omenja leta 1208 in predstavlja pomemben umetnostnozgodovinski spomenik.
Kraj je poleg narodnosti raznolik tudi versko, saj ob katoličanih v naselju prebivajo še evangeličani (90 % prebivalcev). V letu 1902 je bila sezidana evangeličanska cerkev v neoromantičnem slogu. Nahaja se nad naseljem ter je obdana z mogočnimi in slikovitimi lipami. Sredi Domanjševcev je lesen vaški zvonik, ki predstavlja pomemben etnološki spomenik. V kraju danes prebiva okoli 300 ljudi. Krajevna znamenitost je tudi lesen, delno zidan Žlebičev mlin iz začetka 20. stoletja, ki ima ohranjeno vodno kolo, mlinski kamen in mehanizem.