Domanjševci so večinoma madžarsko naselje v dolini potoka Mala Krka. Strnjena obcestna vas v severovzhodnem delu Goričkega spada v občino Šalovci. Prebivalci, ki so madžarske narodnosti, svojo kulturo ohranjajo v izobraževalnih, kulturnih in krajevnih ustanovah, kot so cerkev, osnovna šola, vrtec, knjižnica.
Domanjševci imajo dve cerkvi, ki sta evangeličanska cerkev Domanjševci v središču naselja ter pokopališka cerkev sv. Martina, ki leži na griču južno od vasi. Evangeličanska cerkev v neoromanskem slogu je bila sezidana leta 1902. Nahaja se nad naseljem ter je obdana z mogočnimi in slikovitimi lipami. Evangeličanska župnija je drugače obstajala že pred sezidanjem cerkve, od leta 1871. Cerkev je projektiral arhitekt Alojz Kleiber, dela je vodil Tivadar Ratkol, v njej pa je prostora za 1000 ljudi. Domanjševski cerkveni občini sta se leta 1883 priključili vasi Čikeška vas in Prosenjakovci. V letu 1929 je bilo porušeno staro in sezidano novo župnišče. Leta 1932 so verniki zbrali dovolj sredstev, da so renovirali celotno notranjost cerkve. Božje službe so potekale v madžarskem in slovenskem jeziku.
Poleg cerkva je posebnost Domanjševcev tudi lesen vaški zvonik, ki predstavlja pomemben etnološki spomenik. Krajevna znamenitost je še lesen, delno zidan Žlebičev mlin iz začetka 20. stoletja, ki ima ohranjeno vodno kolo, mlinski kamen in mehanizem. V kraju danes prebiva okoli 300 ljudi.