Rimska utrdba Ad Pirum se nahaja na najvišji točki rimske ceste, ki je vodila iz Ogleja čez Hrušico v Emono. Cesto so zgradili v obdobju vladavine cesarja Avgusta, ko je bilo območje današnje Slovenije vključeno v Rimski imperij.
Na predelu Hrušice je bila od 1. stoletja naprej poštna postaja, kjer je bilo možno menjavati konjsko vprego, od 2. stoletja pa tudi stražna postojanka. V drugi polovici 3. stoletja je bila sezidana utrdba ali kastel. Tloris utrdbe je v nepravilni ovalni obliki in prilagojen zemljišču. Širok je do 75 metrov in dolg 250 metrov. Obdaja ga 2,7 metrov široko obzidje, ki je bilo nekdaj visoko okoli osem metrov. Obzidje je bilo utrjeno z stolpi. Utrdba je bila s prečnim zidom, skozi katerega je vodil ozek prehod, razdeljena na zgornji in spodnji del. Zgornji del je služil za šotorišče, živinsko stajo ali za taktični umik v stiski. V spodnjem delu kaštela so bili vojaške barake, poštna postaja in cisterna. Cesta Aquileia – Emona je prečkala spodnji del utrdbe v smeri zahod – vzhod. Vzhodni vhod v kastel sta varovala dva okoli deset metrov visoka stolpa. V skalnih tleh so še ohranjeni sledovi tečajev, s katerimi je bilo možno vhod zapreti. Zahodni vhod ni bil raziskan, saj so nad njim novodobne zgradbe. Kastel na Hrušici je bil gotovo opuščen okoli leta 400, mogoče po bitki pri Ajdovščini ali po pohodu Alarikovih Zahodnih Gotov v Italijo. Promet čez območje se je nadaljeval vse do konca 6. stoletja.
V gostilni Stara pošta na Hrušici si obiskovalci lahko ogledajo muzejsko razstavo, ki obiskovalca na zanimiv način popelje v leto 291 in v nemirno obdobje poznega 3. stoletja, ko so gradili obrambni sistem Claustra Alpium luliarum.