Mesto Izola se nahaja na obali med Piranom in Koprom. Kraj je uspel ohraniti značilno srednjeveško zasnovo sredozemskega mesta s cerkvijo na vzpetini, prepleteno mrežo ozkih ulic, visokih hiš in notranjim pristaniščem, zavarovanim pred valovi. Izola je podobo otoka izgubila v začetku prejšnjega stoletja. Na nekdanjih solinah so nastala močvirja in zaradi tega so začeli postopno zasipavanje ter s tem zabrisali značilnosti otoka.
Danes je Izola pomembno mesto Slovenske Istre z razvito obrtno, gospodarsko in turistično dejavnostjo. Razvoj turizma se je zaradi zavidljive lege začel že v drugi polovici 19. stoletja, pravi razcvet pa se je zgodil po letu 1960, ko so zgradili turistično naselje Belvedere in Simonov zaliv. V starem mestnem jedru Izole se nahajajo številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so nekdanja občinska palača, palača Besenghi degli Ughi, Manziolijeva hiša, hiša Lovisato, cerkev sv. Mavra, cerkev sv. Marije Alietske, plošča družine Ugo, italijanska osnovna šola Dante Alighieri, molilnica Scuola Battuti in drugo.
Izolo so zaznamovale številne zgodovinske osebnosti, ki so prispevale k napredku in razvoju mesta. Najbolj znane so rodbina Manzuoli, Francesco Egidio, odličen poznavalec in učitelj antičnih jezikov, latinščine in grščine, Pietro Coppo, znani kartograf in geograf, Giovanni Pietro Antonio, član rodbine Besenghi degli Ughi, duhovnik Antonio Moroma, ki je bil dober poznavalec glasbe in mojster izdelovanja godal. Vplivna družina Ugo je bila ena izmed mnogih uglednih plemiških družin, ki so se v 14. stoletju preselile v Istro. Rodbina je bila leta 1459 z odredbo doža Pasquala Malipiera vključena v mestni svet Izole. Družina Ugo je poznana tudi po tem, da se je k njej priženil Pietro Coppo. Hiša, ki se je skoraj naslanjala na nekdanje mestno obzidje v sedanji Gasilski ulici, ima napisno ploščo iz leta 1450, ki jo je postavila rodbina Ugo.