Izola - Ljubljanska ulica

Manjše mesto Izola je pomemben kraj Slovenske Istre z razvito obrtno, gospodarsko in turistično dejavnostjo. Razvoj turizma se je zaradi zavidljive lege začel že v drugi polovici 19. stoletja, pravi razcvet pa se je zgodil po letu 1960, ko so zgradili turistično naselje Belvedere in Simonov zaliv. Naselja Občine Izola so Cetore, Baredi, Izola, Dobrava, Korte, Jagodje, Nožed, Malija in Šared. Na jugu in zahodu meji na občino Piran, na vzhodu pa na občino Koper.

Kraj je uspel ohraniti srednjeveško zasnovo s cerkvijo na vzpetini, prepleteno mrežo ozkih ulic, visokih hiš in notranjim pristaniščem, zavarovanim pred valovi. V starem mestnem jedru Izole se nahajajo številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so nekdanja občinska palača, palača Besenghi degli Ughi, ki velja za najodličnejši spomenik v Izoli, Manziolijeva hiša, hiša Lovisato, cerkev sv. Mavra, cerkev sv. Marije Alietske, ki je najstarejša cerkev v Izoli, plošča družine Ugo, italijanska osnovna šola Dante Alighieri, molilnica Scuola Battuti in drugo. Izola je podobo otoka izgubila v začetku prejšnjega stoletja. Na nekdanjih solinah so nastala močvirja in zaradi tega so začeli postopno zasipavanje ter s tem zabrisali značilnosti otoka.

Ljubljanska ulica se nahaja v starem mestnem jedru Izole. Leži med Manziolijevim trgom in Trgom republike, vzporedno s Sončnim nabrežjem. Na tem predelu lahko vidimo spominsko ploščo plemiške družine Ugo. Vplivna družina Ugo je bila ena izmed mnogih uglednih plemiških družin, ki so se v 14. stoletju preselile v Istro. Rodbina je bila leta 1459 z odredbo doža Pasquala Malipiera vključena v mestni svet Izole. Družina Ugo je poznana tudi po tem, da se je k njej priženil slavni kartograf in geograf, Pietro Coppo. Hiša, ki se je skoraj naslanjala na nekdanje mestno obzidje v sedanji Gasilski ulici, ima napisno ploščo iz leta 1450, ki jo je postavila rodbina Ugo.