Izola je manjše mesto v Slovenski Istri z razvito obrtno, gospodarsko in turistično dejavnostjo. Razvoj turizma se je zaradi zavidljive lege začel že v drugi polovici 19. stoletja, pravi razcvet pa se je zgodil po letu 1960, ko so zgradili turistično naselje Belvedere in Simonov zaliv. Naselja Občine Izola so Cetore, Baredi, Izola, Dobrava, Korte, Jagodje, Nožed, Malija in Šared. Na jugu in zahodu meji na občino Piran, na vzhodu pa na občino Koper.
Izola je uspela ohraniti srednjeveško zasnovo s cerkvijo na vzpetini, prepleteno mrežo ozkih ulic, visokih hiš in notranjim pristaniščem, zavarovanim pred valovi. V starem mestnem jedru Izole se nahajajo številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so nekdanja občinska palača, palača Besenghi degli Ughi, ki velja za najodličnejši spomenik v Izoli, Manziolijeva hiša, hiša Lovisato, cerkev sv. Mavra, cerkev sv. Marije Alietske, ki je najstarejša cerkev v Izoli, plošča družine Ugo, italijanska osnovna šola Dante Alighieri, molilnica Scuola Battuti in drugo. Izola je podobo otoka izgubila v začetku prejšnjega stoletja. Na nekdanjih solinah so nastala močvirja in zaradi tega so začeli postopno zasipavanje ter s tem zabrisali značilnosti otoka.
Koprska ulica se nahaja v starem mestnem jedru Izole. Leži med Manziolijevim trgom in Trgom republike, vzporedno s Sončnim nabrežjem. Je značilna tesno stisnjena ulica z visokimi hišami, ki vabi k prijetnemu sprehodu po mestnem središču. Na Manziolijevem trgu se nahaja Manziolijeva hiša, ki je tipična meščanska hiša v beneškogotskem slogu, nanjo pa se naslanja palača Lovisato, ki je znana kot rojstna hiša izolskega znanstvenika in patriota Domenica Lovisata. Na trgu stoji tudi znamenita cerkev Marije božje Alietske, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju in je bila sezidana v drugi polovici 11. stoletja.