Kartuzijanski samostan Pleterje

Kartuzija Pleterje se nahaja ob vznožju Gorjancev. Je edini kartuzijanski samostan v Sloveniji. Po vsem svetu živi danes približno 400 kartuzijanov in kartuzijank v 21 hišah. Njegova zgodovina je tesno povezana s slovensko. Samostana ni mogoče obiskati. Očetje ustanovitelji njihovega reda so šli za lučjo z vzhoda, to pomeni, da so se ravnali po zgledu starih samotarjev, ki so se docela posvetili življenju v molku in duhovnem uboštvu. Uvedli pa so tudi skupno bogoslužje ter predvsem ob nedeljah in slovesnih praznikih bratsko sožitje.

To ravnotežje med samoto in skupnim življenjem je omogočalo, da je njihov red mogel ohraniti ideal samotarskega življenja skozi stoletja. Je najstrožji red v rimskokatoliški Cerkvi. Kartuzijo Prestol presvete Trojice je osnoval grof Herman II. Celjski leta 1403. Ustanovno listino in donacijo v bogatih posestih je izdal leta 1407. Tega leta se je končala tudi osnovna gradnja samostana in kapele. Samostan je bil dokončno zgrajen šele leta 1410, medtem ko je bila samostanska cerkev končana šele leta 1420. V cerkvi je bil pokopan tudi ustanovnik.

Po smrti Celjskih sta kartuzija in redovno življenje začela pešati in po številnih krizah leta 1595 zamrla. Šele leta 1899 je kartuzijanski red ponovno kupil nekdanja posestva in pozidal nov samostan do leta 1904. Od prvotnega kompleksa se je ohranila stara gotska cerkev iz leta 1420 z zakristijo in in delom križnega hodnika. Je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi. Ponaša se z vrsto zunanjih opornikov, s sistemom križnorebrastih obokov in zidano pregrado, t.i. letnerjem, ki prostor deli na meniški in bratovski kor. Cerkev je po obnovi izven klavzule in dostopna obiskovalcem.

V stari zakristiji si je mogoče s pomočjo avdio-vizualnega prikaza predstavljati meniško življenje. Zasnova nove kartuzije J. F. Pichata je povsem simetrična in obsega redovno cerkev, mali in veliki križni hodnik, celice menihov in gospodarska poslopja. Po obsegu je ena največjih v Evropi. V Kartuziji Pleterje obdelujejo 30 ha kmetijskih zemljišč. Sadovnjaki, zelenjavni vrt in pašniki so znotraj samostanskega obzidja, vinogradi, njive in travniki pa izven. Te površine poskušajo obdelovati čimbolj naravi prijazno. Znani samostanski izdelki kot so vina, žganja in čebelji izdelki, so dostopni v samostanski trgovini.