Jugovzhodna - Parkirišče

Jugovzhodna

SamostaniSamostani

Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,
Državna pregledna karta merila 1 : 1.000.000, 1995
www.gu.gov.si

Priporočamo

Kartuzijanski samostan Pleterje

Kartuzija Pleterje se nahaja ob vznožju Gorjancev. Je edini kartuzijanski samostan v Sloveniji. Po vsem svetu živi danes približno 400 kartuzijanov in kartuzijank v 21 hišah. Njegova zgodovina je tesno povezana s slovensko. Samostana ni mogoče obiskati. Očetje ustanovitelji njihovega reda so šli za lučjo z vzhoda, to pomeni, da so se ravnali po zgledu starih samotarjev, ki so se docela posvetili življenju v molku in duhovnem uboštvu. Uvedli pa so tudi skupno bogoslužje ter predvsem ob nedeljah in slovesnih praznikih bratsko sožitje. To ravnotežje med samoto in skupnim življenjem je omogočalo, da je njihov red mogel ohraniti ideal samotarskega življenja skozi stoletja. Je najstrožji red v rimskokatoliški Cerkvi. Kartuzijo Prestol presvete Trojice je osnoval grof Herman II. Celjski leta 1403. Ustanovno listino in donacijo v bogatih posestih je izdal leta 1407. Tega leta se je končala tudi osnovna gradnja samostana in kapele. Samostan je bil dokončno zgrajen šele leta 1410, medtem ko je bila samostanska cerkev končana šele leta 1420. V cerkvi je bil pokopan tudi ustanovnik. Po smrti Celjskih sta kartuzija in redovno življenje začela pešati in po številnih krizah leta 1595 zamrla. Šele leta 1899 je kartuzijanski red ponovno kupil nekdanja posestva in pozidal nov samostan do leta 1904. Od prvotnega kompleksa se je ohranila stara gotska cerkev iz leta 1420 z zakristijo in in delom križnega hodnika. Je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi. Ponaša se z vrsto zunanjih opornikov, s sistemom križnorebrastih obokov in zidano pregrado, t.i. letnerjem, ki prostor deli na meniški in bratovski kor. Cerkev je po obnovi izven klavzule in dostopna obiskovalcem. V stari zakristiji si je mogoče s pomočjo avdio-vizualnega prikaza predstavljati meniško življenje. Zasnova nove kartuzije J. F. Pichata je povsem simetrična in obsega redovno cerkev, mali in veliki križni hodnik, celice menihov in gospodarska poslopja. Po obsegu je ena največjih v Evropi. V Kartuziji Pleterje obdelujejo 30 ha kmetijskih zemljišč. Sadovnjaki, zelenjavni vrt in pašniki so znotraj samostanskega obzidja, vinogradi, njive in travniki pa izven. Te površine poskušajo obdelovati čimbolj naravi prijazno. Znani samostanski izdelki kot so vina, žganja in čebelji izdelki, so dostopni v samostanski trgovini.

Ostalo

Krško - Cesta krških žrtev

Krško je mesto, ki se je razvilo na obeh bregovih reke Save. Je osrednje mesto Posavske regije. Staro mestno jedro se nahaja na desnem bregu reke in je obnovljeno. V predelu, ki ga zajema Cesta Krških žrtev, si lahko ogledate kapucinski samostan s cerkvijo v čast Materi božji, Valvasorjevo knjižnico, Mencingerjevo hišo, stavbo nekdanje ljudske in meščanske šole in drugo. V tem delu se nahaja tudi pošta, Upravna enota Krško in Okrajno in okrožno sodišče. Kapucinski samostan ima dragoceno knjižnico. V baročni knjižnici je 1344 knjig, ki so večinoma dobro ohranjene. Najstarejša knjiga je Calepinov latinski slovar iz leta 1502. Valvasorjeva knjižnica in čitalnica obstaja od leta 1964. V njej organizirajo tudi oglede knjižnice in kapucinske knjižnice, ki jo upravljajo. Janez Vajkard Valvasor je bil znan slovenski polihistor in kranjski plemič. Njegovo najpomembnejše delo je Slava Vojvodine Kranjske, ki prikazuje življenje v Sloveniji konec 17. stoletja. Janez Mencinger je v Krškem živel v letih od 1882 do 1912. Bil je znan pesnik, pisatelj, prevajalec in odvetnik.

Novo mesto - Glavni trg z okolico

Novo mesto je prestolnica Dolenjske. Mesto leži v rečnem zavoju reke Krke. Staro mestno jedro stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Med njimi je troje pomolov. Polotok se najbolj visoko dviga s Kapiteljskim hribom, ki se proti jugozahodu strmo spušča k reki Krki. Tukaj se je razvil znani skalnati Novomeški breg. Na reki Krki lahko vidimo lehnjakove pragove. Kandijski most ali Stari most povezuje staro mestno jedro s Kandijo. Most prečka reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Glavni ali Veliki trg predstavlja osrednji del starega mestnega jedra. Na začetku Glavnega trga lahko vidimo zanimive stavbe. Na osrednjem delu trga stoji Mestna hiša – Rotovž. Današnja hiša je bila zgrajena leta 1905, na mestu porušenega rotovža. Pred zgradbo so leta 1955 postavili kip Dragotina Ketteja in Janeza Trdine. Po prenovi je stavba leta 2006 ponovno postala sedež novomeškega župana. Značilnost trga so arkade v pritličjih hiš, v atrijskih dvoriščih in tudi v prvih nadstropjih hiš. Za staro mestno jedro so značilne ozke ulice. Pomembne stavbe so še Župnijski urad, Jakčev dom, Frančiščanski samostan, Frančiščanska cerkev sv. Lenarta, Jakčev dom, Glasbena šola Marjana Kozine. Ob Glavnem trgu se nahaja Jenkova ulica. Ob Frančiškanski cerkvi sv. Lenarta lahko vidite kip skladatelja Hugolina Sattnerja. Frančiškani so imeli zelo pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. V mestu so se naselili leta 1472, o čemer priča napis nad vhodnimi samostanskimi vrati. Galerija Jakčev dom deluje v sklopu Dolenjskega muzeja. Božidar Jakac je bil znan slikar in grafik, ki je velik del slikarskega opusa posvetil rojstnemu mestu in Dolenjski.


Naravne znamenitosti

Izviri, vrelci

Izviri

Jame

Jame

Jezera, ribniki

Jezera

Karavanke

Karavanke

Triglavski narodni park

NP Triglav

Parki, arboretumi, vrtovi

Parki

Naravna kopališča, plaže

Plaže

Reke in sotočja

Reke

Slapovi

Slapovi

Soteske, kanjoni, korita

Soteske

Kulturno-zgodovinske znamenitosti

Bazilike, cerkve, kapele

Bazilike

Gradovi, graščine, stolpi, trdnjave, utrdbe

Gradovi

Največja slovenska mesta/kraji po velikosti

Mesta

Mestne hiše - Rotovži

Mestne hiše

Muzeji, galerije, razstave

Muzeji

Vojaška pokopališča padlih v 1. sv. vojni

Pokopališča

Samostani

Samostani

Spomeniki, kipi, znamenja

Spomeniki

Stara mestna jedra

Stara jedra

Razno

Kampi

Kampi

Marine, pristanišča

Marine

Kraji za poroko - Poročni kraji

Poročni kraji

Sankališča

Sankališča

Smučišča

Smučišča

Zdravilišča, terme, toplice, wellness

Zdravilišča