Jama Kobiljača se nahaja na levem bregu reke Kolpe pod vasjo Špeharji. Kobiljača je s 346 metri rovov ena daljših izvirnih jam ob Kolpi. Ob prelomih je jamo oblikoval potoček, ki ima svoj izvir pod jamskim vhodom, ob visokih vodah pa preplavi jamo. Vodoravni vhodni rov je dokaj prostoren. Stropni del ima veliko kapnikov, vendar pa zaradi večjih temperaturnih sprememb v tem delu jame že razpadajo. Po približno 40 metrih pridemo do plitvega jezera, za katerim se vhodni rov razcepi v Južnega in Severnega. Oba rova sta na določenih mestih zasigana in imata značilno erozijsko obliko. Severni rov se po okoli 150 metrih konča z večjo vodno dvorano. Podzemski potok od tukaj sifonsko odteka v začetni del Južnega rova in naprej v Vhodni rov. Kraška jama Kobiljača je življenjski prostor mnogih jamskih živali. Med njimi posebej izstopa endemična podvrsta jamske kozice. Kobiljača je edinstvena jama na območju Krajinskega parka Kolpa. Obiskovalci si lahko ogledajo le Vhodni rov jame, ostale dele jame pa le v spremstvu jamarjev.

Ribnica z okolico ima mnoge naravne in kulturne znamenitosti. Dolina Tržiščice se nahaja ob vasi Žlebič. Je slepa dolina, ki se zaključi s ponikom v Tentero. Pod Žlebičem je pred tem v apnenec vrezala strugo, ki ima več teras. Tržiščica teče med prelomnico ter nosi s sebom mnogo gradiva. V njej se nahaja veliko genetsko izoliranih populacij. Ponorna jama Tentera se nahaja blizu vasi Žlebič. Dolga je okoli 1300 metrov, vhod v jamo pa je požiralnik Tržiščice. Za jamo je značilno, da ima najdaljši ponorni del, kar pomeni, da Tržiščico lahko spremljamo najdlje v globino. Jama Tentera je brez votlin in ima velik volumen. Vode se gotovo izlivajo v reko Krko. V tem območju se nahajajo še Francetova jama, jama Žiglovica in Finkova jama. Francetova jama leži pod Seljanom na pobočju Male gore. Ime je dobila po jamarju Francetu Škrabcu. Jama je globoka 8 metrov, dolga 22 metrov in je dostopna obiskovalcem. Poleg jame je tudi Jamarski dom, pot pa vodi naprej do sv. Ane. Jama Žiglovica je kraško brezno, ki se nahaja pod Stenami svete Ane in nad Francetovo jamo. V breznu se ob deževju pojavlja okoli 1,5 metrov visok naravni vodomet. V Finkovi jami ponikne potok Podpoljanščica. Je najdaljša v občini in meri okoli 2400 metrov.

Željnske jame se nahajajo med naseljem Željne in Šalko vasjo, vzhodno od Kočevja. Jame so okoli 1600 metrov dolg vodoraven jamski sistem Ribniškega potoka, ki ima več vhodov. Posebnost Željnskih jam je, da ležijo plitko pod površjem, saj so stropi debeli le okoli 2 do 5 metrov. Jamski rovi so zasigani le na posameznih predelih in večinoma erozijskega nastanka. Najlepše je zasigana dvorana Kapelica pri Jami pri koritu. Željnske jame so številni udori razdelili na tri dele, od katerih je najbolj znana in najlažje dostopna Ciganska jama. V jami se je večkrat udrl tanek strop in tako so nastala zanimiva naravna okna. Jama je arheološko najdišče, ki zajema obdobje od paleolitika do železne dobe. V jami so kapniki le na določenih mestih, ker temperatura ni stalna. Željnske jame je prvič popisal in narisal pred 250 leti naravoslovec in dvorni matematik Jožef Anton Nagel. Svoja spoznanja je objavil v delu Opis naravnih redkosti v Vojvodini kranjski, ki je nastal po ukazu rimsko cesarskega in kraljevega veličanstva Franca I. Danes so jame razglašene za naravni spomenik lokalnega pomena in so na seznamu najbolj pomembne naravne dediščine Slovenije.