Kranjska GoraVitranc ApartmentsDržavna pregledna karta merila 1 : 1.000.000, 1995
www.gu.gov.si
Naravna kopališča, plaže Naselje Podzemelj se nahaja v bližini Metlike na obmocju Bele Krajine, ki je najbolj južna pokrajina v Sloveniji. Bela Krajina je znana po cudoviti naravi reke Kolpe, belih belokranjskih nošah ter belokranjskih dobrotah. Podzemelj je majhno grucasto naselje, ki se v pisnih virih omenja že leta 1297. Razprostira se pod razglednim gricem Kucar, ki je najbolj pomembno belokranjsko arheološko najdišce. Naselje je poznano po Kampu Podzemelj, ki se nahaja tik ob reki Kolpi. Kamp se uvršca med manjše in najbolj urejene kampe v Sloveniji. Vsa mesta za kampiranje so prostorna in se razprostirajo na ravni travnati zelenici. Gostje si lahko sami izberejo svoj željeni prostor v sencni ali soncni legi. Vsa kampirna mesta so v bližini recepcije, restavracije, toaletnih prostorov, otroškega in športnega igrišca. Kamp je priljubljen zaradi kakovostne gostinske ponudbe v letni restavraciji ter mnogih aktivnosti za najmlajše kot tudi odrasle ter stalnega pestrega dogajanja. V neposredni bližini obmocja za kampiranje se nahaja eno najbolj urejenih in eno najlepših kopališc na obmocju Kolpe, ki je zelo priljubljeno med domacini, gosti kampa in drugim obiskovalci. Kopališce se razprostira na travnatem obmocju, dolocen del pa je betoniran. V sklopu kopališca sta še splav in majhen pomol. Kolpa je priljubljena predvsem zaradi tega, ker v poletnih mesecih temperatura vode lahko doseže tudi do 30 stopinj Celzija. Zaradi tega je zelo primerna za kopanje, vožnjo s kajakom, kanujem ali raftom ter ostale vodne aktivnosti. Reka Kolpa je najbolj južna slovenska reka, ki spada med najbolj neokrnjene in ciste reke v Sloveniji.
Naselje Grič pri Klevevžu spada v Občino Šmarješke toplice. Leži na območju, kjer se ravniki, planote in dinarski svet stikajo s panonskim gričevjem in ravninami. Stik se odraža razgibanosti površja, termalnih vrelcih, vodovju, pa tudi v kulturnem vidiku. Občino obdaja več vodotokov, na severnem delu Laknica, na južnem delu reka Krka ter potoka Zavetrščica in Toplica, v osrednjem delu pa si skozi sotesko utira pot največji potok Radulja. Med najbolj pomembne naravne danosti spada termalna voda, ki je osnova za razvoj zdraviliškega turizma. Ta se je začel leta 1792, ko so bili izdani prvi zapisi o Jezerskih Toplicah, kot so se takrat imenovale Šmarješke Toplice. Med naravne znamenitosti spadajo tudi indijski lotus v jezercu v zdraviliškem parku, Zgornja in Spodnja Klevevška jama, soteska potoka Radulja, Klevevška Toplica in Zdravci. Zdravci so mokrišče, ki je nastalo ob sotočju potokov Laknice in Radulje. To območje je naravni habitat, ki daje zavetje nekaterim redkim živalskim in rastlinskim vrstam. Potok Radulja je okoli deset kilometrov dolg vodotok, ki v svojem srednjem toku, v kanjonu ustvarja brzice in slapove. Soteska potoka poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem se nahajajo ostanki gradu Klevevž. Na dnu soteske se Radulja umiri v zajetju, ki je včasih služilo grajskemu mlinu. Ob vznožju zadnjega slapu se na desnem bregu potoka nahaja bazen, v katerem se zbira voda termalnega izvira Klevevška toplica, ki ima temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija. Voda v manjšem kamnitem bazenu je primerna za kopanje in nudi prijetno osvežitev v vročih poletnih dneh. Dostop do vode ni zavarovan in je zaradi tega primeren za uporabo na lastno odgovornost. Na nasprotni strani sta pod gradom Klevevž vhoda v Zgornjo in Spodnjo Klevevško jamo. Zgornjo Klevevško jamo tvori okoli 200 metrov dolg rov. V njej so našli kapnike in prazgodovinsko keramiko. Je ena najdaljših na tem predelu. Jama ni urejena za obiskovalce. Okoli 10 metrov pod Zgornjo Klevevško jamo je Spodnja Klevevška jama ali Ajdovska jama. V njej privre na plano hipotermalna voda s temperaturo 21 stopinj Celzija. Je edina doslej znana topliška jama, ki pa tudi še ni urejena za obiskovalce.
Žužemberk, središče Suhe krajine, se je razvil okoli gradu Žužember na slikoviti terasi nad reko Krko. Osrednji del naselja predstavlja manjši trg z vodnjakom pred grajskim vhodom in bližnje nadstropne stavbe, ki jih krasijo kamniti portali. V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1399. Tukaj so delovale papirnica, smodnišnica in usnjarna. Pomembno vlogo so imeli tudi mlini in žage. Danes občasno deluje le še Zajčev mlin v Praprečah, ki je bil nekdaj v lasti Auerspergov. Prvotno je imel šest mlinskih koles, sedaj ima le eno železno kolo. Žužemberk je doživljal hude preizkušnje med drugo svetovno vojno. V spomin na tiste čase stoji spomenik padlim NOB na Cviblju, kjer je pokopanih okoli 1400 partizanov in drugih borcev odporniških gibanj. Reka Krka, osrednji vodotok Dolenjske, je primerna za plavanje, čolnarjenje, ribolov, taborjenje in sproščeno druženje. Kopališče Loka je priljubljeno naravno kopališče, ki v poletnem času privablja številne domačine in druge obiskovalce. V okviru kopališča je na razpolago brezplačno prostrano parkirišče. Na voljo je tudi manjši pomol, kjer obiskovalci lahko sedijo ali skačejo v reko. Plaža je travnata in nudi senco pod krošnjami dreves. V turistični sezoni deluje Loco Loka Bar, kjer gostom nudijo pestro ponudbo osvežilni pijač in sladoledov. V bližini se nahaja Gostišče Koren, ki nudi čudovit pogled na grad Žužemberk in je le nekaj metrov pod znamenitimi žužemberškimi slapovi. Njihove hišne specialitete so: domača gobova juha v kruhovi skodeli, skutni štruklji, domači žlikrofi, prekajena ali pečena postrv, divjačinski namaz, kmečka pojedina in mnogo drugih specialitet. Gostom nudijo tudi možnost izposoje čolnov, izvajanje team buildingov, kampiranje, ribolov ter nastanitev v udobnih sobah. V okviru naravnega kopališča Loka so zelo atraktivne hiške na drevesih, ki so nastale leta 2013 v okviru projekta Endor. Vsaka hiška sloni na drevesu in stebrih, ki so podprti s točkovnim temeljem. Celotna konstrukcija je lesena, povezana z jeklenimi elementi.