Grad Rajhenburg v Brestanici se nahaja na skalnatem in strmem pomolu nad reko Savo. Viden je že od daleč, ko se peljete ob Savi proti Brestanici. Spada med najstarejše gradove na Slovenskem. Ima pestro zgodovinsko preteklost. V njem je danes Muzej novejše zgodovine Slovenije – enota Brestanica. V gradu so na ogled naslednje razstave: razstava o zgodovini gradu in kraja z naslovom Brestanica skozi čas, razstava o življenju in delu menihov trapistov, razstava o izgonu Slovencev v času druge svetovne vojne in razstava o političnih zapornikih in internirancih. V obnovljenem renesančnem traktu gradu so na ogled originalni leseni stropovi iz 17. stoletja in freske, stenska poslikava iz začetka 16. stoletja.

Grad Sevnica je eden izmed najlepših gradov v Sloveniji. Nahaja se na vrhu Grajskega hriba nad starim mestnim jedrom Sevnice. Zgodovina gradu in s tem tudi kraja Sevnica je tesno povezana z razvojem salzburške nadškofijske posesti v štajerskem Posavju. Nemško ime naselja – Liehtenwalde je v pisnih virih omenjeno leta 1275, obstoj gradu je prvič omenjen leta 1322, vendar se že leta 1309 omenja kastelan, ki ima vratarja in štiri stražnike. Grad Sevnica so zgradili salzburški nadškofje, ki so bili že od leta 1043 lastniki kompleksa zemljišča. Ogled notranjosti gradu Sevnica je možen le v spremstvu turističnega vodiča. V okvir gradu spadajo muzejske zbirke in galerije, grajska kavarna, grajska kašča, grajska vinoteka, grajski vinograd, akustična Lutrovska klet, prodajni kotiček in grajsko lutkovno gledališče Sevnica. Na gradu potekajo številne prireditve in festival modre frankinje, možen je najem prostorov za srečanja, koncerte, predavanja in drugo. Na gradu Sevnica organizirajo tudi romantične poroke v grajskem parku ali poročni dvorani. V gradu Sevnica si lahko ogledamo naslednje muzejske zbirke in galerije: Šolska zbirka, Gasilska zbirka, Zbirka o izgnancih iz občine Sevnica, grajska kapela, zbirka Kamni govorijo, Zbirka krasilne umetnosti Ivana Razborška, zbirka Ogled avtorja Rudija Stoparja, Mosconova galerija, stara galerija in galerija Grad Sevnica, ki je na voljo različnim umetnikom in drugo. Poleg tega si lahko ogledamo dvorano Alberta Felicijana, baročni salon, grajski salon, konferenčno dvorano, poročno dvorano in ostalo. V okviru šolske zbirke so predstavljene vse šole, ki so delovale na območju občine Sevnica, na ogled je učilnica iz konca 19. stoletja in drugo. V gasilski zbirki si lahko ogledamo različne eksponate, zanimivo je tudi, da je bilo Gasilsko društvo Sevnica ustanovljeno že leta 1879. Zbirka o izgnancih iz občine Sevnica opisuje vojno obdobje na tem območju. Zbirko Kamni govorijo sestavlja 10 kamnitih spomenikov, ki so iz območja Sevnice. Mosconova galerija je na voljo mnogim občasnim razstavam umetnikov, najbolj skupinskim.

Muzej na prostem ali skansen Pleterje se nahaja v vasi Vratno. Je v neposredni bližini samostana Pleterje. Muzej na prostem predstavlja domačijo Šentjernejskega polja iz 19. stoletja. Obsega kmečko hišo in pripadajoče gospodarske stavbe z dvoriščem. Večina stavb je pritličnih, lesenih in kritih s slamo. Domačija predstavlja gospodarsko in bivalno enoto tega območja ter način življenja srednje velikega kmeta. Posredno sta prikazana tudi življenje in gospodarjenje na domačiji. Muzej je začel nastajati leta 1990 v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in kartuzije Pleterje. Namen je bil, da se ohranijo posamezni objekti ljudskega stavbarstva in s tem materiali in tehnike gradnje, ki so jih uporabljali naši mojstri. Prva je bila prestavljena Kegljevičeva hiša, nato še drugi objekti, ki so bili na svojih prvotnih mestih ogroženi. Vse stavbe so bile razstavljene, prepeljane in ponovno sestavljene na sedanji lokaciji. Domačija Šentjernejskega polja v Pleterjah je sestavni del Mreže regionalnih muzejev na prostem v Sloveniji. Muzej sestavljajo naslednji objekti: Kegljevičeva hiša, Baničeva hiša, dvojni kozolec ali toplar, svinjak, stranišče na štrbunk, pod, vrt, mostiček, vodnjak in sušilnica za sadje in lan. Osrednji prostor v Kegljevičevi hiši je črna kuhinja, iz katere je vstop v ostale prostore. Izhaja iz leta 1833 in je opremljena z izvirno opremo. Vodnjak je izkopan do podtalnice in je bil nekoč značilen za Šentjernejsko polje. V Baničevi hiši so prostori upravnika muzeja in manjša trgovina s spominki. V muzeju si je mogoče ogledati tudi živali. Imajo majhnega konja, kokoši in petelina, zajčke in razvajenega prašička.

Novo mesto je prestolnica Dolenjske. Mesto leži v rečnem zavoju reke Krke. Staro mestno jedro stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Med njimi je troje pomolov. Osrednji del starega mestnega jedra predstavlja Glavni trg ali Veliki trg. Na osrednjem delu trga stoji Mestna hiša – Rotovž. Pomembne stavbe so še Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja, ki spada med najlepše arhitekturne spomenike pri nas, Župnijski urad, Jakčev dom, Frančiščanski samostan, Frančiščanska cerkev sv. Lenarta, Dolenjski muzej in druge. Dolenjski muzej Novo mesto je bil ustanovljen leta 1950. Je eden od večjih muzejev v Sloveniji. Muzej predstavlja preteklost Novega mesta in večjega dela Dolenjske V njem si lahko ogledamo stalne in občasne razstave. Stalne razstave so arheološka, etnološka in razstava novejše zgodovine (NOB). V arheološki razstavi materialne najdbe dokazujejo poseljenost današnjega Novega mesta od pozne bronaste dobe do konca Rimske zasedbe. Predmeti kažejo na visoko stopnjo razvoja v bronasti dobi. Etnološka razstava prikazuje življenje kmečkih ljudi v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Razstava novejše zgodovine prikazuje fotografije in fotokopije dokumentov ter veliko predmetov iz časa druge svetovne vojne. Dislocirani enoti sta Jakčev dom in Kočevski rog. V Jakčevem domu lahko vidimo zbirko umetniških del Božidarja Jakca, o mladem Božidarju Jakcu, stalno likovno razstavo Dolenjskega muzeja in likovnopedagoško zbirko. V Kočevskem rogu se nahaja Baza 20, kjer lahko vidimo lesene barake, ki so med vojno dajale zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu partizanov.

Gručasto naselje Šentrupert se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije. Kraj leži na severnem robu slikovite Mirnske doline in je sedež Občine Šentrupert. Ime je naselje dobilo po svetemu Rupertu, ki je zavetnik župnijske gotske cerkve. V Šentrupertu z bližnjo okolico so naslednje kulturne znamenitosti: velika cerkev sv. Ruperta, ki stoji sredi trškega naselja, grad Škrljevo, kapela Žalostne Matere Božje s kapelicami križevega pota, Muzej na prostem – kozolci, Vesela Gora s cerkvijo sv. Frančiška Ksaverja in ostalo. Cerkev sv. Ruperta se uvršča med najlepše gotske cerkve na območju Slovenije. Sezidana je bila okoli leta 1450, v njeni ladji pa so odkrili tudi sledove srednjeveških fresk. Grad Škrljevo se v pisnih virih prvič omenja leta 1043. V svojem jedru je romanski, kasneje so ga v času gotike delno prezidali in ga v baroku dopolnili s fasadnim učinkom, ki se je ohranil vse do danes. Kapela Žalostne Matere Božje je bila sezidana leta 1879 na mestu predhodnice iz leta 1749. V letu 1730 so postavili križev pot, ki je bil v kasnejših stoletjih večkrat obnovljen. Muzej na prostem je prvi muzej na prostem v Sloveniji, ki ima kozolce. Namenjen je predstavitvi kozolcev na območju Mirnske doline, njihove gradnje, zgodovinskega razvoja ter pomembnosti v okviru slovenske kulturne dediščine. V muzej so prestavili 19 različnih kozolcev, ki vsi izhajajo iz Mirnske doline, le eden je iz okolice Ivančne Gorice. Kozolec je sušilna naprava, ki se je razvila od nadvse preprostih do bogatih oblik, ki jo predstavlja toplar ali dvojni kozolec. V muzeju se nahajajo trije enojni in trije dvojni tipi kozolcev. Kozolec je ena od pomembnih prepoznavnosti Slovenije, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Muzej kozolcev se razprostira na 2,5 ha lepo urejenih površin in ima okoli en kilometer dolgo sprehajalno pot. V muzeju se nahaja najstarejši ohranjeni dvojni kozolec v Sloveniji in svetu, ki nosi letnico 1795 in se imenuje Lukatov toplar.

Vesela gora je slikovita razgledna točka, ki se nahaja nad Mirnsko dolino zahodno od večjega naselja Šentrupert. Vesela gora je od leta 1993 samostojno naselje, pred tem pa je bila del naselja Brinje, kjer so istočasno z romarsko cerkvijo sv. Frančiška Ksaverja postavili še kapelice križevega pota ter kapelo Žalostne Matere božje. Barbova graščina stoji južno od cerkve sv. Frančiška Ksaverja. Sezidana je bila leta 1768 in je služila za potrebe prebivanja veselogorskih duhovnikov in bogatejših romarjev. Ko so bila romanja prepovedana, je graščina prešla v last družine Barbo. Na južni strani od Barbove graščine se nahaja Marijin steber, t. i. Črna Marija, ki je izdelana iz litoželeza. Steber je dal postaviti Robert Barbo, ko se je srečno vrnil iz prve svetovne vojne. V Barbovi graščini so leta 1974 uredili zanimivo etnološko muzejsko zbirko, ki zajema okoli 600 primerov kmečkega orodja in spominsko sobo čebelarjev Aleksandra Lunačka in Petra Pavla Glavarja. Sedanja cerkev sv. Frančiška Ksaverja se nahaja na mestu prejšnje starejše cerkve, ki se leta 1391 omenja pod imenom sv. Marija na Gori oziroma sv. Magdalena v Ravniku. Nova božjepotna cerkev je bila posvečena leta 1735. Frančišek Ksaver je bil eden od ustanoviteljev jezuitskega reda in pomemben misijonar. Njegovo čaščenje je prišlo v veljavo predvsem zaradi ljubljanskih jezuitov. V naslednjih desetletjih so cerkev opremili in okrasili z donacijami, ki so jih prispevali okoliški plemiči. Romarska pot na Veselo goro je bila leta 1782 ukinjena po ukazu Jožefa II. V letu 1885 je bila zaradi požara uničena čebulasta streha zvonikov iz skodel in takrat je cerkev dobila sedanjo obliko strehe. Zadnjo veliko obnovo je stavba doživela v letu 2000. V cerkveni notranjosti izstopa glavni oltar, ki je izjemno rezbarsko delo iz leta 1735. Oltarne slike so Bergantove (Sv. Janez Nepomuk) in Metzingerjeve (Smrt sv. Jožefa, Sv. Margareta). Orgle je cerkev dobila leta 1751 in so delo ljubljanskega orglarja Marka Göbla. V 19. stoletju je baročni instrument doživel velike predelave, v letu 2003 pa so ga strokovno restavrirali. Freske je leta 1760 naslikal slikar Anton Tušek iz Škofje Loke.