Šentjernej z okolico

Šentjernej z okolico je znan po mnogih kulturnih in naravnih znamenitostih, ki privabljajo številne domače in tuje obiskovalce. Med njimi najbolj izstopajo kartuzijanski samostan Pleterje, muzej na prostem pri Kartuziji Pleterje, Šentjernej, Kostanjevica na Krki, Kostanjeviška jama in Kostanjeviški grad.

Šentjernej je kulturno, upravno in gospodarsko središče Šentjernejske občine. Ime je dobil po cerkvi svetega Jerneja, ki zavzema viden položaj v mestu. Blizu cerkve je ob glavni cesti večji trg, na katerem stoji spomenik NOB. Mesto je znano po pridelavi cvička in prireditvah kot so Petelinijada – petelinje dirke, konjske dirke, oglarjenje, srečanje oktetov in drugo.

Kartuzijanski samostan Pleterje se nahaja ob vznožju Gornjancev. Je edini kartuzijanski samostan v Slovenij. Od prvotnega kompleksa se je ohranila stara gotska cerkev iz leta 1420 z zakristijo in delom križnega hodnika. Je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi in dostopna tudi obiskovalcem.

Muzej na prostem ali skansen Pleterje se nahaja v vasi Vratno. Je v neposredni bližini samostana Pleterje. Muzej predstavlja domačijo Šentjernejskega polja iz 19. stoletja. Obsega kmečko hišo in pripadajoče gospodarske stavbe z dvoriščem. Muzej je začel nastajati leta 1990 z namenom, da se ohranijo posamezni objekti ljudskega stavbarstva.

Kostanjevica na Krki je najmanjše, obenem pa naj bi bila tudi najstarejše mesto na Dolenjskem. Staro mestno jedro se je razvilo na umetno narejenem otoku. Mesto je bilo večkrat poplavljeno zaradi svoje lege na ravnici v odkljuku reke Krke. Leta 1242 je omenjeno kot trg, leta 1252 pa že kot mesto.

Največje krajevne znamenitosti so župna cerkev svetega Jakoba, ki je v osnovi romanska, kasneje pa je bila barokizirana, cerkve svetega Miklavža, stara mitnica iz 17. stoletja, ministerialni dvorec iz konca 15. stoletja, Bertollijeva hiša iz začetka 20. stoletja, ki je znana po svoji ornamentiki na fasadi ter rojstni hiši Ivana Oražna in Jožeta Gorjupa.

Kostanjeviška jama se nahaja v neposredni bližini Kostanjevice, nad izvirom reke Studene. Na jasi pred vhodom v jamo se nahaja jamarski dom Martina Bolteza. Jama je bila odkrita leta 1937, ko je vhod vanjo odprl nenadni vodni izbruh. Leta 1971 so v jami uredili električno razsvetljavo in tristo metrov poti za turistični ogled najlepših delov jame.

Galerija Božidar Jakac ima sedež v prostorih bivšega cistercijanskega samostana, ki mu domačini pravijo Klošter ali Kostanjeviški Grad. Pred vhodom je čudovit lipov drevored, ki v poletnih mesecih nudi prijetno senco. Marijina cerkev in ob njeno južno steno prislonjeni križni hodnik predstavljata najstarejši del samostana.

V galeriji so stalne razstave Jožeta Gorjupa, Toneta Kralja in Božidarja Jakca. Posebej zanimiva je umetnostna zbirka starih mojstrov iz bližnje kartuzije Pleterje. Galerija je poznana tudi po mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva, ki se je začel leta 1961 na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija in je potekal na štirih lokacijah po Sloveniji.