Kojsko

Kojsko je manjša obcestna vasica, ki spada v Občino Brda. Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta 1086. Kojsko je bilo vse do prve svetovne vojne gospodarsko in kulturno središče vzhodnega dela Goriških brd. Kojsko je danes območje, kjer se intenzivno ukvarjajo z vinogradništvom.

V vasi sta največji znamenitosti župna cerkev Marijinega vnebovzetja in podružnična cerkev svetega Križa nad vasjo.

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena na mestu nekdanje gotske cerkve v drugi polovici 18. stoletja. Baročni del cerkve je prizidan gotski cerkvici, ki je danes zakristija. Za oltarjem je vzidana kustodija iz leta 1492 v beneškem slogu. Ogledamo si lahko štiri dragocene slike, ki so delo slikarja De Vita in dar grofa Coroninija. Pročelje cerkve krasi sončna ura, ki je delo duhovnika Ferjančiča.

Cerkev svetega Križa je del nekdanjega tabora s štirimi stolpi, ki so ga zgradili med turškimi vpadi v 16. stoletju. V času francoske okupacije so bili uničeni trije stolpi, ohranil se je le eden, ki je danes cerkveni zvonik. Do gotske cerkvice vodijo postaje kapelic križevega pota. V cerkvi si lahko ogledamo največji in edini skoraj popolnoma ohranjeni gotski krilni oltar v Sloveniji, ki je gotovo delo beljaške rezbarske delavnice.

V Kojskem je bil leta 1594 zgrajen spodnji kojščanski grad. Njegovi prvi lastniki so bili Coroniniji, kasneje Attemsi in nato domači rodbini Kumarjev ter Pittamicev. V središču vasi si lahko ogledamo monumentalni spomenik, ki je posvečen zborovodji Srečku Kumarju.