Ledavsko jezero je umetno akumulacijsko jezero, ki se razprostira med vasema Pertoča in Krašči. Jezero domačini imenujejo tudi Kraško jezero in spada med pomembne naravne znamenitosti v Krajinskem parku Goričko. Vode reke Ledave in potoka Lukaj so bile zajezene z namenom, da bi zavarovali nižje ležeče vasi in Mursko Soboto pred poplavami. Pregrada je visoka 10 metrov, površina jezera pa meri okoli 200 hektarov. Ledavsko jezero je nastalo ob koncu 70-ih let 20. stoletja.
Z zajezitvijo voda so se razvila mokriščna, obvodna in vodna življenjska okolja, kjer je svoje prebivališče našlo veliko ogroženih in redkih živalskih in rastlinskih vrst. Razmočena tla so postala domovanje rogozju, trstičju, šašem, ostricam, vrbovju in ločju. Jezero je preletna postaja mnogih ptic, ki se tukaj ustavijo na dolgi selitveni poti. V riparijskem pasu gnezdijo bičja trstnica, rakar, trstni cvrčalec, rečni cvrčalec, kobiličar, mala čapljica. V spomladanskem času iz okoliških gozdov dvoživke vseh vrst, krastače, žabe, urhi in pupki v jezeru odlagajo svoj mrest.
Ledavsko jezero so ljubitelji rib zelo hitro naselili z mnogimi ribjimi vrstami, tako tujimi kot domačimi. Pri ulovu rib ribičem pomagajo tudi drugi plenilci, kot so vidra in ribojede ptice vodomec, sive čaplje, čopasti ponirek, črna štorklja in kormorani. Jezero zaradi onesnaženosti ni primerno za kopanje, zato so rekreativne dejavnosti omejene na sprehod okoli jezera in ribolov. Zaradi varovanja ptic po jezeru ni zaželjena vožnja s čolni in surfi. V bližini Ledavskega jezera se nahaja opuščen peskokop, kjer so v letu 1993 izkopali mlečni zob dinoterja, ki ga sedaj hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.