Ljubljana - Gruberjeva palača

Levstikov trg, nekdaj Šentjakobski trg, je nadaljevanje Starega trga proti jugu. Trg omejujejo cerkev svetega Jakoba, šola in Gruberjeva palača. Opremil ga je znani arhitekt Jože Plečnik. Nanj je postavil Marijino znamenje iz 17. stoletja in mu dodal kipe štirih svetnikov.

Cerkev svetega Jakoba je nasledila gotsko predhodnico. Sezidali so jo jezuiti na začetku 17. stoletja. Za skromno zunanjostjo je bogata baročna notranjost, po kateri so se zgledovali graditelji številnih cerkev v Ljubljani in okolici. Cerkev je primer jezuitske dvoranske cerkve brez prečne ladje. Posebnost so stropni medaljoni. Izjemna je kasneje prizidana osemkotna štukirana kapela Frančiška Ksaverja z marmornim oltarjem, ki je delo J. Contierija. Gruberjeva palača se nahaja nasproti cerkve svetega Jakoba ob Karlovški cesti. Monumentalno zgradbo so sezidali ob koncu 18. stoletja po načrtih jezuitskega arhitekta G. Gruberja, ki je prišel z Dunaja. Gruber je predaval na liceju, kasneje je svoje delo usmeril v izsuševanje Ljubljanskega barjaa in gradnjo prekopa, ki naj bi poplavne vode reke Ljubljanice speljal mimo mesta. Gruberjeva palača je bila čudoviti baročni dvorec z vrtom, ki je segal vse do obrežja Ljubljanice. Okrašeno, štukirano baročno stopnišče v notrajnosti palače se zaključi s kupolo, oljna slikarija A. Herrleina v njej prikazuje alegorijo obrti, trgovine in tehnike. V prvem nadstropju se nahaja kapelica, ki jo je z oljnimi slikami opremil Kremser-Schmidt. Slike prikazujejo zgodbe iz življenja Marije. Sedaj je v stavbi sedež Arhiva Slovenije.

Na stičišču Gornjega, Starega in Levstikovega trga so imenitni meščani pod lipo prirejali plese in prireditve. Po Valvasorjevem zapisu naj bi povodni mož plešočo deklico zanesel v reko Ljubljanico po Stiški ulici. Prešeren je o tem napisal balado Povodni mož.