Mesto Ljubljana je prestolnica Republike Slovenije. Skozi zgodovino je nanjo vplivalo več kultur, saj je bila v križišču slovanskih, romanskih in germanskih narodov. Ljubljana ima številne trge, od katerih so najbolj prepoznavni Trg republike, Kongresni trg in Prešernov trg, ki ima ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu.
Levstikov trg se razprostira med Zoisovo cesto in Starim trgom. Ime nosi po slovenskem književniku Franu Levstiku. Na Starem trgu je stala jezuitska gimnazija, jezuitski kolegij in semenišče. Med stavbami je nastal trg, ki je bil poimenovan Akademski trg. Na trg so leta 1682 postavili Marijino znamenje. Osnutek je bil delo Valvazorja, model je izdelal kipar Wolf Weisskircher, ulil pa ga je zvonar Krištof Schlag v letu 1681. V kasnejšem času so znamenje zaradi propadanja podrli, kip Marije pa je bil začasno shranjen v cerkvi. Leta 1774 je v požaru pogorel jezuitski kolegij in veliko drugih zgradb na tem predelu.
Tako je nastal prostor za nov Šentjakobski trg, ki je dobil ime po cerkvi svetega Jakoba, ki se nahaja na trgu. Nedaleč od cerkve so leta 1870 postavili obnovljeno Marijino znamenje ter mu dodali štiri ljubljanske farne patrone, ki so sveti Peter, sveti Nikolaj, sv. Janez Krstnik in sveti Jakob. Sedanji videz je Levstikov trg dobil v letih 1926-27, ko ga je preuredil arhitekt Jože Plečnik. Nanj je postavil Herkulov vodnjak, ga ogradil s kroglami iz umetnega kamna ter posadil nizke javorje.
Leta 1938 je obnovil še Marijino znamenje ter ga postavil na okoli 10 metrov visok steber, ki je narejen iz podpeškega marmorja. Levstikov trg je naslednjo spremembo doživel ob rekonstrukciji Karlovške ceste v šestdesetih letih 20. stoletja. Na trgu domuje Akademija za glasbo, tukaj so lekarna, gostinski lokali in trgovine.